fbpx

Predsednik sindikata policistov Mlekuš razkril pritiske Štrukljevega sindikata: “Občutili so podtalno igro Štruklja in KSJS”!

Štrukelj in Mlekuš

Udeležba sindikatov na protestu, ki ima naslov “Za predčasne volitve in proti policijskemu nasilju“, po mnenju Kristjana Mlekuša ni stvar sindikatov, na protivladnih  protestih minuli petek so bili sindikati zgolj statisti. Ni šlo za dvig plač, ni šlo za odpuščanja delavcev, ni šlo za spremembe upokojevanja – to bi namreč bile sindikalne in delavske teme. Predsednik SPS seveda podpira vsakršno svobodno izražanje mnenj in protestiranja, a vseeno opozarja, da je vsebina protestov še kako pomembna. “V sindikalizmu se moramo najprej vprašati, kako in kaj naprej, mislim, da trenutno stanje ni v redu. Najprej lahko povem, da smo bili v sindikatu deležni številnih pritiskov proti podpisu dogovora, ki so kulminirali celo v klicih iz politike, pritiskali so name osebno, kot tudi ‘lobirali’ posamezne člane naših organov,” je v pismu sindikatom med drugim zapisal Mlekuš.

Vlada je na  seji prejšnji teden sprejela predlog dogovora s sindikati javnega sektorja o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter letošnjem regresu za letni dopust. Podpis je bil predviden že minuli petek – nekateri sindikati so po navedbah ministrstva za javno upravo dogovor isti dan tudi že podpisali, nekateri pa so vztrajali, da bodo podpisali dogovor, skupaj za aneksom, v tem tednu. Dogovor javnim uslužbencem med drugim prinaša odpravo nekaterih preostalih varčevalnih ukrepov, višji regres za letni dopust, hkrati pa odpravlja dve zelo pomembni administrativni oviri. Pomemben del dogovora so tudi spremembe pri povračilu stroškov prevoza na delo in z dela. Na desetine javnih uslužbencev je namreč obremenjenih s preverjanjem, ali je ob uri njihovega prihoda na delo ali odhoda z dela na voljo javni prevoz ali ne, sedaj pa so sistem poenostavili. Želja vladne strani je bila, da bi do podpisov dogovorov in aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti prišlo čim prej, s čimer bi bila omogočena uveljavitev aneksov in s tem višjih pravic za javne uslužbence že pri obračunu plač in stroškov za mesec junij. A sindikatom se očitno ni tako zelo mudilo, tudi zato, ker se je sindikalna leva elita pridružila petkovemu protivladnemu protestu. “SPS je samostojen, neodvisen in demokratičen sindikat. Ne dovolimo si podrejanja sindikalnim centralam in konfederacijam, ampak na prvo mesto postavljamo interes članic in članov ter zaposlenih v Policiji, MNZ in IRSNZ. Zato smo danes podpisali Dogovor z Vlado RS,” je v petek sporočil SPS.

V sindikalizmu se moramo najprej vprašati, kako in kaj naprej, osebno mislim, da trenutno stanje ni v redu. Najprej lahko povem, da smo bili v Sindikatu policistov Slovenije (SPS) deležni številnih pritiskov proti podpisu dogovora, ki so kulminirali celo v klicih iz politike, vršili so se pritiski name osebno, kot tudi ‘lobiranje’ na posamezne člane naših organov,” je v pismu zapisal predsednik sindikata policistov Slovenije mag. Kristjan Mlekuš. Dodal je, da so v Sindikatu že kar nekaj časa nazaj povedali, da se jim zdi dogovor dober in da članstvo od njih zahteva podpis predvsem zaradi kilometrine in prehrane. Kljub temu so med članstvom neposredno preverjali, v času vladnega molka, in ugotovili, da je bilo preko 95 odstotkov članov za podpis. “Ali smo bili tarče pritiskov zaradi tega, ker smo napovedali podpis, ne želim ugibati,” je zapisal Mlekuš. V pismu, ki je bilo namenjeno drugim sindikatom, je izpostavil, da so zadnja dva kroga pogajanj tudi vsi drugi sami občutili podtalno igro Branimirja Štruklja in Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), kar je njih v SPS še bolj spodbudilo k temu, da se jim ne nameravajo podrejati. “Tiste zahteve, da mu moramo sporočiti, kdo bi podpisal, so bile čisto izsiljevanje. Mi smo se odločali glede na to, kaj prinaša članstvu. So bile sicer dileme tudi glede 8% PR, vendar je pri nas veliko večinsko mnenje, da so po devetih letih ljudje na to že pozabili in da nihče ne verjame, da se bo to kdaj vrnilo, zato so bili naši člani, kjer je veliko vozačev na dolge razdalje, absolutno za podpis. In skladno z voljo članstva in odločitvijo organov – odločanje je potekalo dvakrat – smo šli podpisati,” je še pojasnil.

V petek so bili sindikati zgolj statisti
Sindikalizem je v zadnjem času dobil številne negativne udarce, predvsem zaradi dejanj in besed v javnosti. Od tiste “kateri bedak gre zdaj zniževati davke” do udeležbe na petkovih protestih. Udeležba sindikatov na protestu, ki ima naslov “Za predčasne volitve in proti policijskemu nasilju“, po mnenju Mlekuša ni stvar sindikatov, sam meni da je bila tu narejena velika napaka, ki jo vlada izkorišča. Pridružuje se mnenju, da so bili v petek sindikati zgolj statisti. Ni šlo za dvig plač, ni šlo za odpuščanja delavcev, ni šlo za spremembe upokojevanja – to bi namreč bile sindikalne in delavske teme. Predsednik SPS seveda podpira vsakršno svobodno izražanje mnenj in protestiranja, a vseeno opozarja, da je pomembna vsebina protestov. “Če povzamem svoj primer, kot državljanu mi naš minister Aleš Hojs ni pri srcu, ampak glede tega, kako opravlja vlogo ministra ter kako se loteva dialoga z nami in reševanja problemov, ki trajajo že leta, mu nimam kaj očitati. Zato moram ločiti kaj napišem ali javno izjavim kot predstavnik sindikata in kaj kot državljan,” je bil Mlekuš jasen glede tega, kako je določene stvari potrebno ločevati.

Sindikalne centrale si razdelijo stolčke v DS, nadzornih odborih itd.; na ESS ne more nobena druga zveza sindikatov
Me je pa dogajanje na podpisu nekoliko presenetilo, tako prisotnost Alternative, predvsem pa velika vloga ki so jo na vladni strani dajali Gvidu Novaku (predsednik Sindikata vojakov Slovenije, op. a.). Tega sicer nikakor ne podpiram, a vendarle se že ves dan sprašujem kaj je temu botrovalo. Nekako se ne morem znebiti vtisa, da smo temu sami krivi, vlada se je poslužila “rešilnih bilk”. Kaj so obljubili Gvidu ne vem, niti me zanima, a bilo je očitno, da mu dajejo izredno pomembno težo. Glede Gvida in Alternative pa moje osebno mnenje. Mislim da se velike centrale preveč zapirajo vase in manjšim sindikatom ne dovolijo sodelovanja, zato pa se dogaja Gvido in »beg« občinskih redarjev k Alternativi. Poglejmo samo ESS, nobena druga zveza sindikatov ne more priti na ESS kot članica, čeprav poznam primer ZRSS, ki je že večkrat poskušala s članstvom v ESS. Sindikalne centrale si tudi “razdelijo” stolčke v DS, nadzornih odborih itd., zaradi te zaprtosti pa pri manjših sindikatih nastaja slaba volja. Nastajajo nove konfederacije in zveze, ki bodo z dejanji, kot je bil včerajšnji podpis, dobivale vedno več veljave.

Sindikat policistov Slovenije (SPS) na protestnem shodu leta 2010 (Foto: Stanko Gruden/STA)

Moj namen ni kritika, ampak zgolj spodbuda k razmisleku, kako naprej
Za konec je imel Mlekuš še nekaj opomb, predvsem glede državne uprave. Zapisal je, da vsaj za Policijski sindikat Slovenije (PSS) ve, da imajo to reprezentativnost iz začetka 90. let, ki niti ni več skladna s standardno klasifikacijo dejavnosti SKD 2008. MNZ je bil takrat enoten organ, pristojen je bil za državno upravo, zato je ta reprezentativnost tudi ostala. Mogoče je čas, da ponovno pregleda te reprezentativnosti in da se sindikati ponovno preštejejo. “Moj namen ni kritika, ampak zgolj spodbuda k razmisleku, kako naprej,” je poudaril in pojasnil, da takšna dejanja samo krepijo neenotnost, katere posledica je zgolj nezadovoljstvo članic in članov ter delavk in delavcev. Še enkrat je izpostavil, da so bili zaradi napovedanega podpisa deležni številnih pritiskov, nima pa pri tem nihče iz njihove pogajalske skupine nič. “Vlada je z enostranskim zamikom plač nasilno ‘porezala’ krila določenim sindikatom in jih postavila v neugoden položaj, ki so/smo ga lahko izkoristili manjši sindikati za uveljavljanje interesov svojih članov. Dolgoročno pa to ni v redu, zaradi opisanega nezadovoljstva bodo nastajali novi in novi sindikati, zato zgolj v razmislek, kako naprej,” je sklenil Mlekuš.

Sara Bertoncelj