fbpx

Predsednik vlade Janša na Delfi ekonomskem forumu: Potrebno je zgraditi Evropo, ki bo odporna na naslednje epidemije

Predsednik Vlade RS Janez Janša. (Foto: Vlada RS)

Predsednik vlade Janez Janša se danes mudi na delovnem obisku v Grčiji. V okviru obiska je predsednik vlade nastopil na 6. Delfi ekonomskem forumu. Gre za osrednji dogodek in letno konferenco istoimenske organizacije, na katerem se zberejo voditelji in voditeljice iz različnih držav, ki se zavzemajo za uresničevanje in spodbujanje inovativnih idej za trajnostno in konkurenčno rast v Evropi in širši regiji Vzhodnega Sredozemlja. Predsednik vlade Janez Janša je na tokratni konferenci spregovoril o prihodnosti Evrope in predstavil prioritete slovenskega predsedovanja Svetu EU, v pogovoru z voditeljico pa je naslovil tudi nekatere druge aktualne teme.

Kot je uvodoma dejal predsednik vlade je “osvežujoče, da smo v Atenah fizično, kar je znak, da se epidemija bliža h koncu, to pa je nekaj, kar si vsi želimo.” Prav tako je dejal, da ima Slovenija veliko razlogov za praznovanje, ne le, ker bo prevzela predsedovanje Svetu EU 1. julija, temveč tudi, ker praznujemo 30.letnico naše državnosti.

V nadaljevanju je predsednik vlade izpostavil nekaj zgodovinskih dogodkov, ki povezujejo Grčijo in Slovenijo. Kot je poudaril, je bila Slovenija, in s tem Ljubljana, v središču Evrope tudi pred 200 leti, ko se je v naši prestolnici odvijal ljubljanski kongres oziroma drugi izmed treh kongresov svete alianse, kjer so se zbrali politični voditelji Evrope, ki so poskušali ponovno vzpostaviti ravnotežje moči v tistih časih. Leta 1821 pa se je tudi začel grški boj za neodvisnost in suverenost. “Naša samostojnost je sicer mlajša, imamo še vedno realen občutek o času izpred 30 let, vendar pa ne glede na to, čas osamosvajanja je vedno sveti čas v zgodovini vsakega naroda, za to grškemu narodu čestitam,” je dejal premier. Spregovoril je tudi o Ioannisu Antoniosu Kapodistriasu, grškemu državniku, ki se je tudi udeležil ljubljanskega kongresa.

Zgraditi Evropo, ki bo odporna na naslednje epidemije
Kot je poudaril predsednik vlade, današnji izzivi, s katerimi se EU sooča niso nič manjši kot tisti pred 200 leti. “EU mora najti nove mehanizme, da ohranja nacionalno suverenost in da je sposobna biti strateško avtonomna ter da lahko na globalni ravni uveljavlja evropske interese,” je povedal predsednik vlade in dodal, da brez tako imenovane strateške avtonomije ni možno biti močan in koordinirati interesov z drugimi globalnimi silami. V nadaljevanju je spregovoril tudi o tem, da bo v času slovenskega predsedovanja Svetu EU odprta razprava o prihodnosti Evrope. “Imamo različne poglede v zvezi z našo prihodnostjo, in prav je, da se ti pogledi prosto izrazijo ter da naredimo kompromise tam, kjer so razlike in da okrepimo naše evropske vrednote,” je dejal predsednik vlade Janez Janša. Po besedah predsednika vlade je cilj zagotoviti Evropsko unijo, ki je združena in svobodna ter v miru sama s seboj. “Še vedno imamo nekatere evropske države, ki niso članice EU in širitveni proces je nekaj, kar se mora nadaljevati,” je povedal premier Janez Janša.

Image

 

Po besedah predsednika vlade je prioriteta za naslednje pol leta odpornost. “Epidemija covid-19 nas je vse močno prizadela, prav tako je pokazala na ranljivost Evropske unije. Mislim, da smo v zadnjih mesecih vsi skupaj veliko naučili in da se velika večina Evrope strinja, da moramo zgraditi Evropo, ki bo odporna na naslednje epidemije, pa tudi na druge izzive, na katere moramo biti bolj pripravljeni, eden od teh je tudi kibernetska varnost. Nobena država v Evropi nima dovolj kapacitet, da se sama sooči s takšnimi izzivi, celotna Evropa pa lahko in če smo se sposobni združiti, smo sposobni premagati tudi skupne izzive,” je povedal premier Janez Janša.

Svoboda izražanja ni le pravica medijev
Prioriteti slovenskega predsedovanja bosta tudi evropski način življenja in vladavina prava. “Obnoviti moramo Unijo uravnoteženih pravic in dolžnosti, okrepiti moramo zaščito človekovih pravic, predvsem tudi pravico do svobode izražanja, ki pa ni le pravica medijev, temveč vsakega posameznika in je tudi pravica, ki je osnova za mnoge druge pravice,” je povedal premier. Predsednik vlade je še poudaril, da se mora EU zavedati razlik, ki obstajajo med državami, ko se odloča za različne ukrepe. “Povsem drugače je izpeljati reforme v državah s 30 letno demokracijo kot v državah s stoletno demokratično tradicijo. Dolžina demokratičnega življenja in tranzicije imata svoje strateške posledice. Zato tudi politika “one size fits all” ni vedno ustrezna, ampak je treba biti bolj prevideno in je treba uporabiti tudi pristop, ukrojen po merah držav članic,” je povedal predsednik vlade Janez Janša.

Image

Ko govorimo o varni Evropi pa se moramo zavedati, da so okoli Evrope avtoritarne države, nekatere imajo tudi revizionistične agende in takšne agende ogrožajo vrednote zahodne civilizacije in vrednote, ki smo jih zapisali v temelje Lizbonske pogodbe. Vemo, kaj se je dogajalo v Vzhodnem Sredozemlju in tudi tega se moramo zavedati, ko skušamo zagotoviti varno Evropo. Moramo se tudi zavedati, da to lahko storimo, ko smo združeni in se borimo drug za drugega. Ko skupaj branimo skupno družino ni pomembno od kod prihajajo grožnje, ali s iz Severa, Juga, Vzhoda ali Zahoda,” je poudaril premier Janez Janša. Na vprašanja glede patenta za cepiva za bolezen COVID-19, je premier Janez Janša odvrnil, da je kratkoročno in srednjeročno bolj pomembno, da se poveča proizvodnja cepiv. “S tem problemom se ukvarjamo na evropski ravni in prišli smo do zaključka, da moramo srednjeročno in kratkoročno povečati proizvodnjo cepiv, kajti če podjetja, ki razvijajo patente za mRNA cepiva, sedaj prosto delijo svoje znanje, potem države kot so, na primer Kamerun ali Kongo, cepiv ne bi bile sposobne proizvajati, tak da kratkoročno tak predlog o patentih torej ne pomaga,” je povedal predsednik vlade.

Po njegovih besedah je, kar se gospodarstva tiče, optimistični scenarij, da bo letos poleti epidemija končana. “Evropsko gospodarstvo bo tako hitro okrevalo, tudi zaradi sredstev, ki so zagotovljena v skladu za okrevanje in odpornost. Pesimistični scenarij pa, da ker je proizvodnja cepiv tako slaba, bo v Evropi prišlo do novih mutacij virusa, kar nas bo ujelo v nov boj z novimi verziji virusa, v takem primeru pa bomo potrebovali nov paket za odpornost in verjamem, da ga bo EU zagotovila,” je dejal predsednik vlade.

Glede situacije v Vzhodnem Sredozemlju je predsednik vlade dejal, da je Evropski svet za dvotirni pristop proti Turčiji, kar pa bo delovalo samo, “če bomo v zvezi s tem enotni.” “Vendar še nismo tam, ker je še vedno nekaj razlik, ampak gremo pa v to smer in v naslednjega pol leta, ko bo naša država imela večjo odgovornost, bomo naredili vse, kar je v naši moči, da dosežemo konsenz in da delujemo kot družina. Ko smo združeni, lahko s Turčijo sklenemo tudi skupni dogovor in situacija se lahko izboljša,” je poudaril predsednik vlade.

Non paper ne obstaja
Glede širitvenega procesa na Zahodni Balkan, je predsednik vlade Janez Janša dejal, da Slovenija oktobra letos načrtuje neformalni vrh med EU in Zahodnim Balkanom, na katerem bi spregovorili o situaciji in naredili nekaj korakov k temu, da bi se širitveni proces pospešil. “Po tem, ko se ni veliko ukvarjalo s širitvijo EU na Zahodni Balkan zaradi ekonomske krize, migrantske krize in sedaj epidemije, je prišel čas, ko se bomo fokusirali tudi na širitev,” je poudaril premier Janša. Na vprašanje o non-paperju, o katerem je v zadnjem mesecu bilo veliko razprav, pa je predsednik vlade dejal, da je “non paper nekaj, kar ne obstaja in zato tega ne morem komentirati.” “Nekatere non-paperje se objavlja samo za to, da se pospeši razpravo, ki je v interesu ene ali druge strani. Slovenija skuša pomagati regiji Zahodnega Balkana in to tako, da bo evropska perspektiva Zahodnega Balkana postala realnost. Neformalna konferenca, ki jo bomo organizirali, tako ne bo konferenca o spremembah meja, temveč o evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana,” je zaključil predsednik vlade Janez Janša.

Sara Kovač