fbpx

Predsednik ZNP Tomšič glede Odlazkove koncentracije medijev: Nadzorne institucije je treba pripraviti do tega, da se zganejo!

Tajkun Martin Odlazek, ki monopolizira slovenski medijski prostor. (Foto: STA / montaža Demokracija)

“Po mojem vedenju so določene oblike koncentracije medijev, ki se dogajajo, v nasprotju s sedanjimi pravili. To kaže na neko zelo pomanjkljivo delovanje nadzornih institucij, na njihovo neučinkovitost, v najslabšem primeru pa gre celo za nekakšno sprego določenih medijskih tajkunov in ljudi v teh institucijah,” je za Novo24TV pojasnil predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, pri čemer se je nanašal na razvpiti primer monopolizacije slovenskega medijskega prostora v rokah družine tajkuna Martina Odlazka. 

“Takšna koncentracija je nedvomno problematična, zlasti zato, ker gre za nekega tajkuna, ki je znan po spornih praksah in v osnovi ne prihaja z medijskega področja in ki mu mediji služijo zlasti kot nekakšen vzvod za to, da pride do nekih koristi oziroma dobi neko politično zaščito,” je še prepričan predsednik novinarskega združenja ZNP Matevž Tomšič. Odlazek si dejansko skuša s pomočjo medijev pridobiti naklonjenost tranzicijske levice. Obenem je jasno, da je takšna instrumentalizacija medijev vsekakor sporna.

Ta proces se ne bi smel nadaljevati, a verjetno bi bilo treba uvesti določene spremembe na področju nadzornih institucij, da bi svoje delo končno lahko pričele opravljati tako, kot bi bilo treba. “Te koncentracije medijev je treba preprečiti. To sicer preprečuje že sedanja zakonodaja. Predvsem nadzorne institucije pa je treba pripraviti do tega, da se zganejo.” Če ne gre drugače, so potrebne tudi kadrovske menjave. Če se izkaže, da neka institucija ne opravlja svojega dela, da je pasivna, je treba vanje postaviti ljudi, ki bodo pripravljeni ukrepati v skladu z zakonom. Kot je znano Agencija za varstvo konkurence ne opravlja svojega dela, zakaj je temu tako, smo se nanje obrnili z vprašanji, vendar odgovorov še nismo prejeli.

Predsednik društva ZNP Matevž Tomšič (Foto: Nova24TV)

Spomnimo: Na zahtevo strank SDS in SMC se je v ponedeljek začela nujna seja Odbora za kulturo na temo lastništva medijev v Sloveniji in o koncentraciji medijskega prostora. Kot najbolj problematično je bila izpostavljena koncentracija medijev v povezavi z Martinom Odlazkom, ki po navedbah SDS skupaj s svojimi družinskimi člani obvladuje več kot 60 različnih medijev. Čeprav lahko družba kakovostne medije oblikuje samo z zagotavljanjem pluralnosti v medijskem prostoru, so člani odbora iz vrst LMŠ, SD, SAB in Levica sejo obstruirali z izgovorom, češ, kako naj bi v celotni zadevi šlo za veliko farso.

Med lastniki medijev najdemo že obsojene podjetnike, sklade iz tujine, pri mnogih pa je lastništvo skrito
V opoziciji si očitno želijo samo enostranskih medijev, je kritično opozorila poslanka SDS Alenka Jeraj. Ob tem gre navesti še nekaj najbolj udarnih izjav, ki so bile izrečene s strani politikov in drugih vidnejših družbenih akterjev ter razgaljajo bistvo celotne problematike, zlasti konkretnega primera – rastočega Odlazkovega monopola. Poslanka SDS Jeraj: “Lastništvo medijev in koncentracija nedvomno vplivata na medijski pluralizem in svobodo medijev. Slovenska zakonodaja koncentracije medijev ne dovoljuje. V zadnjih letih je z različnimi manevri prišlo do koncentracij, ki jih ne bi smelo biti.

Poslanka SDS Alenka Jeraj (Foto: Printscreen)

V Sloveniji so tako lastniki slovenski državljani ali tujci, ki pogosto nimajo nič z mediji in je njihova osnovna dejavnost vezana na druga področja (npr. gradbeništvo). Med lastniki najdemo že obsojene podjetnike, razne sklade iz tujine, pri mnogih pa je lastništvo skrito.” Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc: Opozoriti želimo na vedno bolj zaskrbljujoče dogajanje na medijskem trgu, ki predstavlja resno tveganje za nastanek škodljivih medijskih koncentracij. V zvezi s tem smo kar nekajkrat pisali tudi Javni agenciji RS za varstvo konkurence. Žal ugotavljamo, da se situacija od takrat ni izboljšala.

Gre za izrazito idejno koncentracijo, ki je takšna, da vodi k dominantnosti levičarskih idej v medijih
Tako smo še vedno priča medijskim prevzemom, povezovanjem in drugim oblikam medijskih koncentracij, ki niso bila priglašena pristojnim organom. Tako smo priča nedovoljenim lastniškim povezavam.” Redni profesor Borut Rončević: “Opravka imamo z zelo izrazito idejno koncentracijo in ta koncentracija je takšne narave, da vodi k dominantnosti levičarskih idej v medijskem prostoru. To velja tako za zasebne medije kot za nacionalno RTV Slovenija, kar pa je popolnoma neustrezno tudi z vidika misije te hiše. Koncentracija, o kateri je sedaj govora, je samo del tega boja za ohranitev in utrjevanje idejne koncentracije.”

Sociolog Borut Rončević (Foto: STA)

Lastnik spletnega portala Požareport Bojan Požar pa je dejal: “Vsak normalen politik bi moral vedeti, da so mediji tako velika zadeva v vsaki državi in da se takšna koncentracija medijev, tukaj konkretno Odlazka, lahko čez noč spremeni. Ko je vsa medijska struktura in medijsko lastništvo skoncentrirano v enem človeku, je povsem mogoče, da v nekem trenutku pride do spremembe njegove politike in mediji s tem preidejo v drugo politično opcijo. Menim, da bi se morala tudi opozicija zavedati resnosti problema koncentracije medijev. Pomembna je vsebina. Vedeti morate, da uredniško politiko medijev določa izključno lastnik.” 

Odgovor Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence na naše novinarsko vprašanje: “Agencija začne postopek presoje koncentracije na podlagi priglasitve (prvi odstavek 45. člena ZPOmK-1) ali po uradni dolžnosti z izdajo sklepa o uvedbi postopka, kadar je izkazana verjetnost, da je prišlo do koncentracije, ki je podrejena določbam tega zakona, in je podjetja niso priglasila (drugi odstavek 45. člen ZPOmK-1). Obveznost priglasitve nastane z izpolnjevanjem dveh pogojev, pravnega (10. člen ZPomK1) in ekonomskega (42. člen ZPOmK), ki morata biti izpolnjena kumulativno.

Agencija že dalj časa pozorno spremlja lastniške spremembe na področju medijev in bo tako ravnala tudi v bodoče, a zaenkrat po do sedaj zbranih podatkih ni našla zadostnih dokazov za ugotovitev, da bi prišlo do nastanka koncentracij/e, ki bi jih/jo bilo treba priglasiti Agenciji oziroma bi bila podrejena presoji po ZPOmK-1. V primeru ugotovitve obstoja nepriglašenih koncentracij podjetij, ki so izdajatelji medijev, ob upoštevanju pogojev iz 10. in hkrati 42. člena ZPOmK-1, ali ob izkazanem obstoju verjetnosti omejevalnih ravnaj na tem trgu, kot jih opredeljujeta 6. in 9. člen ZPOmK-1, bo Agencija ukrepala v skladu s svojimi pooblastili, kot to ukrepa tudi sicer.

Agencija še pojasnjuje, da je pristojna za presojo skladnosti koncentracije s pravili konkurence, s katero ugotavlja ali koncentracija bistveno omejuje učinkovito konkurenco, ne pa tudi, ali je koncentracija v skladu s kakim drugim zakonsko definiranim javnim interesom, npr. pluralnost, ki jo zasleduje Zakon o medijih – ZMed, zato vam na druga vprašanja ne more podati odgovorov.”

Domen Mezeg