fbpx

Preiskovalna komisija: Ničelne zaloge zaščitne opreme in potencialno ogrožanje nacionalne varnosti – to je zapuščina vlade Marjana Šarca

Marjan Šarec (Foto: STA)

Vlada Marjana Šarca objektivno pripomogla k skoraj ničelnim zalogam zaščitne opreme in k potencialnemu ogrožanju nacionalne varnosti Slovenije,” je predsednica preiskovalne komisije o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni covid-19 Suzana Lep Šimenko ugotovila v vmesnem poročilu.

Na 30. redni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali vmesno poročila o opravljeni parlamentarni preiskavi Preiskovalna komisija o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni covid-19 od 1. februarja 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave. Vmesno poročilo je predstavila predsednica preiskovalne komisije Suzana Lep Šimenko.

Celotna predstavitev vmesnega poročila v nadaljevanju.

14. julija 2020 je Državni zbor odredil parlamentarno preiskavo za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij o stanju, ravnanju, zalogah, naročilih, nabavah, hrambi ter drugih načinih pridobitve ali razpolaganja z osebno zaščitno in kritično medicinsko opremo za učinkovito zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi ter delovanja institucij in nosilcev javnih funkcij v zvezi s pravočasno zajezitvijo epidemije covid-19 in zaradi sumov opustitve ustreznih ukrepov v zvezi s pravočasno zajezitvijo epidemije covid-19 za obdobje od 1. februarja 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave. Namen in obseg parlamentarne preiskave sta opredeljena v zahtevi skupine poslank in poslancev za odreditev parlamentarne preiskave in v Aktu Državnega zbora o odreditvi parlamentarne preiskave, čemur smo pri delu preiskovalne komisije tudi sledili.

Poslanka SDS Suzana Lep Simenko (foto: STA)

Preiskovalna komisija je dne 16. 3. 2021 z dokaznim sklepom odločila, da se z namenom zagotavljanja preglednejše in podrobnejše preiskave delo parlamentarne preiskovalne komisije smiselno razdeli na dva dela. Prvi del predstavlja ugotavljanje dejstev in okoliščin pred razglasitvijo epidemije dne 12. 3. 2020, drugi del pa ugotavljanje dejstev in okoliščin po razglasitvi epidemije do dneva odreditve predmetne parlamentarne preiskave. V prvem delu se je komisija tako osredotočila na 1., 2., 3. in 4. točko akta o odreditvi predmetne parlamentarne preiskave, torej na prve štiri od skupno petih točk.

Vmesno poročilo, ki ga obravnavamo danes, se nanaša na prvi del dela preiskovalne komisije. Preiskovalna komisija je zaslišala 19 prič, ki so takrat opravljale ključne funkcije v zdravstvenih in drugih ustanovah, na ministrstvih ter direktorja SOVE in takratnega predsednika vlade. V drugi točki vmesnega poročila je komisija preučila razvoj epidemije in odločitve pristojnih organov kot le-te izhajajo iz komisiji dostopne dokumentacije. Tako je razvidno, da so bili ob pojavu novega koronavirusa na NIJZ sprva seznanjeni preko sistema hitrega obveščanja in zaznavanja EVRS 31. 12. 2019 ter, da je Vlada imela pripravljena dva scenarija, kako odreagirati v primeru množičnega izbruha. Vlada je v poročilu za javnost po 62. redni seji dne 27. 2. 2020 navedla, “V primeru množičnega izbruha, ki pomeni kompleksno krizo, bo koordinacijo prevzel sekretariat Sveta za nacionalno varnost ali pa se bo aktiviral državni načrt, ki ureja ukrepe v primerih epidemije nalezljivih bolezni.” Kljub zaslišanju takratnega predsednika vlade, komisija ni uspela ugotoviti, katere so bile prednosti posamičnega načrta, ugotovili pa smo, da predsednik vlade, gospod Marjan Šarec, ni prebral državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh. Preiskovalna komisija je ocenila, da glede na neizbežnost pojava epidemije, ki jo je nato še Vlada, pod vodstvom Marjana Šarca, tudi razglasila, je gospod Marjan Šarec z neseznanitvijo z državnim načrtom zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh, opustil dolžno skrbnost.

Preiskovalna komisija je ugotovila, da so bile javne zdravstvene ustanove soočene z motnjami na trgu pri dobavi zaščitne opreme, že v mesecu januarja 2020 oziroma najkasneje februarja 2020. Pri tem preiskovalna komisija ugotavlja, da je hiter porast novega koronavirusa, nepripravljenost zdravstvenega sistema na epidemijo tovrstne razsežnosti ter težave na trgu s preskrbo osebne varovalne opreme ob posledično nezadostnih zalogah za spopadanje z epidemijo takšnega obsega, v nadaljevanju izrazito zaznamovalo javno zdravstvo ter poseglo v kakovost življenja ljudi. Preiskovalna komisija je ugotovila, da so zaloge zaščitne opreme pomembno vplivale na priprave na epidemijo, kot izhaja iz 4. točke poročila, v katerem smo popisali stanje zalog zaščitne opreme. Večina bolnišnic je imela velike težave pri dobavah zaščitne opreme. Prav tako so imeli majhne, lastne zaloge zaščitne opreme.

Enega izmed razlogov za manjše zaloge zaščitne opreme, je glede na izjave zaslišanih prič mogoče iskati tudi v usmeritvah sanacijskega programa za zagotavljanje večje likvidnosti, ki je načrtno predvidel manjše zaloge, kar se je v primeru epidemije izkazalo za izrazito slabost, vendar kljub dejstvu ni moč izključiti objektivne odgovornosti trinajste Vlade, ki bi morala zaznati motnje na trgu in zoper njih odločno postopati, pa ni. Trinajsta Vlada ni bila učinkovita pri sprejemanju ukrepov in zagotovitvi zadostnih zalog zaščitne opreme, saj je Vlada z zaščitnimi ukrepi odlašala in jih uvedla kasneje, kot druge bližnje članice Evropske unije. Med tem, ko je Italija razglasila izredne razmere že 31. januarja in so se zdravstveni zavodi soočali s pomanjkanjem zaščitne opreme in motnjami nabave v februarju, je vlada Marjana Šarca komaj konec februarja, dne 27. 2. 2020 na 62. redni seji potrdila sprostitev blagovnih rezerv ter sprejela sklep, da se manjkajoče zaloge nadomestijo do 31. 12. 2020. Da, res je, sklep je bil sprejet, da se manjkajoče zaloge nadomestijo do 31. 12. 2020.

Preiskovalna komisija je ugotovila, da je bil rok za nadomestitev zalog, glede na vsesplošno pomanjkanje zaščitne opreme, bistveno predolg, čemur je na zaslišanju pritrdil tudi takratni minister za zdravje, gospod Aleš Šabeder. Preiskovalna komisija je v zvezi z dobavo zaščitne opreme ugotovila, da je bila zaradi vsesplošnega pomanjkanja zaščitne opreme na trgu, s čimer se je soočala večina držav Evropske unije, centralizacija nabave ključnega pomena za reševanje krize. Trinajsta vlada je s svojim pristopom, ki je temeljil na prepričanju, da bodo bolnišnice same zmogle zagotoviti zaščitno opremo, objektivno pripomogla k skoraj ničelnim zalogam zaščitne opreme in k potencialnemu ogrožanju nacionalne varnosti Slovenije.

Preiskovalna komisija je ugotovila, da je trinajsta vlada 13. 2. 2020 Kitajski odpremila pomoč v obliki 1,2 milijona zaščitnih mask, kljub takrat že znanemu dejstvu, da se soočamo z motnjami pri dobavi zaščitnih mask in da jih je takrat v Sloveniji že primanjkovalo. Maske je sicer doniralo podjetje kot / nerazumljivo/ Ministrstvo za zunanje zadeve kot uradno humanitarno pomoč. A podobnega poziva k donacijam za potrebe Slovenije takrat ni bilo, saj je takratni predsednik vlade gospod Marjan Šarec smatral, da si morajo slovenske bolnišnice pomagati same.

Preiskovalna komisija je tudi ugotovila, da je takratna slovenska vlada podcenjevala nevarnost širjenja koronavirusa in napačno ocenila potrebo po zaščitni opremi ter se v času prihajajoče zdravstvene krize spuščala v konflikt z zdravniki in zdravstvenimi delavci, kar je negativno vplivalo na zaupanje v učinkovitost zdravstvenega odziva vlade.

Vmesno poročilo je bilo sprejeto na 5. nujni seji dne 24. 2. 2022 s štirimi glasovi za, dvema glasovoma proti in enim vzdržanim glasovom.

Sara Kovač