fbpx

Premier Janez Janša pred Državnim zborom pozval k cepljenju in opozoril na možen četrti val epidemije

Predsednik vlade Janez Janša (Foto: STA)

Premier Janez Janša je v Državnem zboru odgovarjal na poslanska vprašanja. Po njegovih besedah bi lahko kaj kmalu bili ogroženi zaradi četrtega vala epidemije. “Vsaj zdaj stopimo skupaj, da prepričamo čim več ljudi, da se cepijo,” je pozval vse. Če se bodo ljudje cepili, bi tako lahko preprečili sprejemanje zakonodaje, kjer bi bilo cepljenje vsaj za določene kategorije obvezno. Janša je še opozoril na prisotnost delta različice koronavirusa v Evropi, ki je kar 60 odstotkov bolj kužna od angleške. “To ima svoje predvidljive posledice,” je še opozoril. 

Predsednik vlade Janez Janša je odgovarjal na vprašanja poslancev v Državnem zboru, kjer je med drugim opozoril na možno zapiranje dejavnosti jeseni, če do konca poletja na pridemo na 70-odstotno precepljenost. Pri tem je še opozoril, da je delta različica novega koronavirusa za 60 odstotkov bolj nalezljiva od angleške različice in tudi v nekaterih državah, ki so zelo blizu Slovenije, so napovedi, da bi pri njih novi val nastopil že konec julija.

Po njegovih navedbah je okoli 40 odkritih primerov okužb z različico delta, trenutno epidemiologi sledijo vsem stikom okuženih, vendar pa se v roku meseca dni pričakuje nove okužbe s to različico in bo zagotovo prišlo do naraščanja števila okužb. “Cepiva so v veliki meri ustrezen odgovor na to,” je še dejal. Pojasnil je, da smo v tem trenutku priča situaciji, ko imamo na voljo dovolj cepiv v Sloveniji in v EU, a se ljudje iz določenih razlogov ne želijo cepiti. Janša je še opozoril na prisotnost delta različice koronavirusa v Evropi, ki je kar 60 odstotkov bolj kužna od angleške. “To ima svoje predvidljive posledice,” je še dejal.

Po njegovih besedah o ukrepih in možnostih, kaj storiti, poteka razprava na ravni evropskega vrha. Kot so jih informirali kolegi, pa je v nekaterih državah med ukrepi, ki so v pripravi, tudi obvezno cepljenje odraslega prebivalstva, v drugih razmišljajo o obveznem cepljenju za določene kategorije prebivalstva: zdravstvene delavce, zaposlene v domovih za starejše, učitelje, zaposlene v kritični infrastrukturi, v preskrbi. Večina držav tudi ukinja brezplačno testiranje, je dejal in dodal, da je res vprašanje, “zakaj bi drugi, ki so se cepili, plačevali zate, ki se nočeš cepiti, da se greš lahko brezplačno testirati”. Med ukrepi pa je navedel tudi striktno upoštevanje sistema PCT pri udeležbi na dogodkih. “Verjetno bomo tudi mi razpravljali o nekaterih teh vprašanjih in se bo treba odločiti,” je poudaril.

Mediji lahko pripomorejo, da cepljenje ne bo obvezno
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je kot pomembno izpostavila, da vsa politika stopi skupaj, tudi Državni zbor tudi DZ, in bi pozvali državljanke in državljane, ki tega še niso storili, da se vendarle cepijo. Janša je soglašal, da bi bila zelo dobra ideja, če bi vse poslanske skupine v DZ skupaj pozvale ljudi, naj se cepijo, saj bi bilo to po njegovih besedah velik prispevek, da bo življenje v jeseni bolj normalno. “Edina stvar, ki poleg nekega skupnega apela še lahko prepreči, da bomo tudi mi morali sprejemati neko zakonodajo, kjer bo cepljenje vsaj za določene kategorije obvezno,” pa je po njegovih besedah, da se odgovori na predsodke, ki krožijo v zvezi s cepljenjem. Tu lahko po njegovi oceni nacionalni mediji naredijo bistveno več, kot so doslej. “V tem trenutku je največ na medijih, da organizirajo razpravo, in se ljudem odgovori na dileme in strahove,” je še poudaril Janša.

V opoziciji so bili do Janše ponovno kritični, da je vladi spodletelo pri upravljanju epidemije. Janša pa je v odgovoru opoziciji znova očital, da se je zelo trudila narediti boj z epidemijo kar se da težak, “da bi vrgli vlado”. “To vam ni uspelo,” jih je opozoril. Obenem je na vprašanje Korčetove znova vprašal, zakaj so vrgli puško v koruzo, če verjamejo, da bi bolje vodili boj proti epidemiji. “Vi ste nam dali to odgovornost,” je spomnil.

V 15 letih leve vlade niso zgradile niti enega doma za starejše
Na očitke o velikem številu mrtvih in drugih posledicah epidemije, je dejal, da se s tem soočajo vse države. “Imeli smo veliko mrtvih, ja, a največ v domovih za ostarele. V 15 letih niste zgradili niti enega,” je še pojasnil Korčetovi. Po njegovih besedah vlada ne more čez noč postaviti dodatnih domov in bolnišnic. “Kljub temu, da nismo bili pripravljeni na epidemijo, pa smo zmogli,” je izpostavil.

Intenzivna nega za bolnike s covid-19 (foto: EPA)

Janša je tudi poslancu LMŠ Robertu Pavšiču obrazložil, zakaj se ni udeležil zaslišanja pred parlamentarno komisijo. “Imam več odgovorov, kot imate vi vprašanj. Če boste pa naslednjič sklicali sejo, ko se mi spominjamo 30. obletnice dogodkov, kjer so naši ljudje umirali, kot je bilo to na Kumu 2. julija, potem, ne glede na vso spoštovanje parlamentarnih institucij, bom jaz šel na dogodek, kjer se spominjamo ljudi, ki so za Slovenijo dali svoje življenje. Vi lahko sejo skličete tudi kak drug dan,” je dejal.

Javni dolg se je zaradi epidemije in ekspanzivnih ukrepov povečal v vseh državah EU
Na očitke o povečanem javnem dolgu, je Janša opozoril, da se je dolg dvignil praktično v vseh državah EU. “Pokažite mi eno državo članico, ki v času epidemije ni povečala javnega dolga,” je pojasnil. Po drugi strani je poslance opozoril, da smo v tem primeru izdali 60-letne obveznice, pri tem pa smo se zadolžili po negativni obrestni meri. “Obrestne mere bodo veliko nižje, ker imamo boljše bonitetne ocene in ker imamo zaupanje finančnih trgov,” je še dodal.

V nadaljevanju je še opozoril, da smo zaradi trenutne situacije z epidemijo koronavirusa znotraj vseh ustavnih zakonskih in evropskih meril, ki se navezujejo ja javni dolg, trošenje in javnofinančno sliko v državi. Pojasnil je tudi nujnost ukrepov s katerimi bomo skrbeli za ustvarjanje in porabo sredstev, ki bodo polnila državno blagajno in ohranjala dobro finančno sliko države. Izpostavil je še, da bomo lahko s pomočjo evropskih sredstev lahko nastajala nova delovna mesta, s pomočjo investicij. “V naslednjih letih bomo s pomočjo treh različnih virov EU sredstev, ki so večji kot kadarkoli prej, investirali veliko več kot je Slovenija kadarkoli lahko investirala v gospodarstvo,” je še dodal.

Ob začetku predsedovanje Slovenija v EU je izpostavil, da se soočamo s posledicami slabe demografske slike v EU, demografskega booma v naši soseščini in krizne situacije v podsaharski Afriki. “Razpravo o tem, ali EU potrebuje svojo vojsko in ali potrebuje trdo moč, pa traja predolgo,” je še dejal. Pri tem izpostavlja dosežke EU, med drugim evropski sklad za okrevanje in odpornost, hitrost dogovora, s katero je bil dosežen dogovor med Svetom in Evropskim parlamentom o evropskem digitalnem certifikatu, ki omogoča prosto gibanje v EU.

EU se je od leta 2008 dalje soočala z različnimi krizami
O strateških izzivih EU se bodo udeleženi pogovarjali v okviru Konference o prihodnosti Evrope. “Razpravo v okviru Konference o prihodnosti Evrope bomo omogočili vsem, ki želijo izraziti mnenje o tem, kako vidijo Evropsko unijo v predvidljivi prihodnosti,” je pojasnil Janša. Pri tem je še izpostavil, da se je Evropa od leta 2008 soočati s številnimi krizami, medtem pa se je ukvarjala s posledicami nekega stanja, ki je nastajalo, ker Evropa ni imela strateških odgovorov na izzive in je bila slabo pripravljena. “Na večino kriz po letu 2008 smo bili kot EU slabo pripravljeni. Izkazalo se je, da v primeru resne krize tudi skupni mehanizmi razpadejo,” je še dodal.

Sara Rančigaj