fbpx

Premier Janša odgovarjal poslancem: Epidemiološka slika bi lahko bila boljša, če bi bili enotni in je opozicija ne bi izkoriščala za politični boj!

Foto: Vlada RS

Na očitke poslanca Luke Mesca, da smo glede na epidemiološko sliko oziroma pri spoprijemanju s krizo najslabša država, je premier Janez Janša odgovoril, da v resnici nismo najslabši. Treba je namreč upoštevati tudi to, da so države v različnih fazah epidemije. “Bi pa vsekakor lahko bili tudi boljši, če bi bili bolj enotni in ne bi v opoziciji epidemije izkoriščali za politični boj,” je Janša opomnil koordinatorja Levice Luko Mesca na današnji izredni seji Državnega zbora. Hkrati je poudaril, da se je raven medijske svobode povečala za 50 odstotkov, število bolniških postelj pa se je v primerjavi z mesecem marcem bistveno povečalo. Janša je kot primer delovanja vlade naštel nekaj dosežkov prejšnjega tedna, od tega, da se je sprostilo 1800 milijard evrov, 10 milijard za Slovenijo, do sporazuma z ZDA, sporazuma z Izraelom, promoviranja Slovenije v Vatikanu in so priprave ukrepov za naslednje tri mesece.

S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Janezu Janši in ministrom se je danes začela izredna seja DZ, ki bo do četrtka potekala namesto rednega decembrskega zasedanja. Premier je med drugim odgovarjal na vprašanja o ustreznosti socialnega dialoga, o pomenu medijev, o soočenju z aktualno krizo ter o načrtih za gospodarsko okrevanje po epidemiji. Poslanska vprašanja so premierju zastavili poslanci stranke SD, Levica, SAB in NSi.

Nihče ni bil pozabljen pri pomoči
Poslanec SD Jani Prednik je predsednika vlade povprašal po ustreznosti socialnega dialoga s skupinami, ki doslej niso bile zajete v protikoronske ukrepe. Opozoril je namreč, da določene skupine niso bile zajete v nobenem protikoronskem paketu. Kot je Prednik navedel v vprašanju, ljudje ne morejo več čakati na naslednji paket, prav tako pa ne razumejo, zakaj vlada zapravlja čas in energijo z vsebinami, ki nimajo zveze z odzivom na epidemijo.

Predsednik vlade je na vprašanje odgovoril, da pri pomoči prav nihče ni bil pozabljen. Drugo vprašanje je sicer, ali je vsak dobil dovolj, vendar pa je tud treba upoštevati realnej možnosti oziroma sredstva, s katerimi se lahko razpolaga. “Tudi eden ni bil izpuščen,” je poudaril Janša in spomnil, da epidemije še ni konec, pred nami so vsaj še trije meseci, na katere je treba misliti. Janša je tudi opozoril na vzpostavitev socialno-ekonomskega sveta, ki dolga leta sploh ni deloval, in v okviru katere so v času epidemije opravili deset sej, na katerih so usklajevali ukrepe s posameznimi deležniki. Če vsi predlogi niso bili upoštevani, še ne pomeni, da ni bilo socialnega dialoga, za vsak socialni dialog je namreč namenjenih vsaj 72 ur časa. Je pa v tem času nedopustno, da bi se usklajevali več mesecev, saj je treba ukrepe čim prej oziroma pravočasno sprejeti.

Prednik je še opozoril na veliko birokratizacije in zapletov ob uveljavljanju pomoči iz protikoronskih paketov in Janši očital, da prej komplicira, kot pa debirokratizira. Očital mu je tudi določene poteze, ki po njegovem mnenju naslavljajo napačne ciljne skupine. Janša mu je odgovoril, da se strinja glede birokratizacije, vendar pa ta problem ni nastal v času epidemije, ampak že prej. Je pa spomnil, da smo vseeno reagirali pravočasno, kar je razlog tudi za to, da je naše zadolževanje lahko cenejše.

Epidemiološka slika bi lahko bila boljša, če krize v opoziciji ne bi izkoriščali za politični boj
Koordinator Levice Luka Mesec je premierju zastavil vprašanje v zvezi z nesposobnostjo soočenja z zdravstveno, socialno in gospodarsko krizo. Omenil je, da smo država z najdlje trajajočim lockdownom, trajal je osem tednov, vendar pa smo kljub temu država, ki najslabše opravlja s krizo, kar so priznali tudi nekateri ministri. Mesec je poleg tega naštel še niz stvari, s katerimi se po njegovem mnenju vlada raje ukvarja, kot pa da bi reševala krizo z epidemijo.

Foto: Zajetje zaslona

Premier je Mescu odgovoril, da obstaja realni kruti svet, obstaja pa tudi virtualna resničnost, v kateri so očitno tisti, ki ne nosijo nobene odgovornosti. Pojasnil je, da smo v Sloveniji marca imeli 120 postelj za covid bolnike, sedaj pa jih imamo 1391. Imeli smo tudi le 19 postelj za intenzivno nego, sedaj pa jih imamo 219. Če se ne bi ukvarjali s covid krizo, te številke seveda ne bi bile take. Spomnil je tudi, da se je od leta 2015 do 2019 število bolnišničnih postelj celo zmanjšalo, kar kaže na stanje v našem zdravstvenem sistemu.

Janša je kot primer delovanja vlade naštel nekaj dosežkov prejšnjega tedna, od tega, da se je sprostilo 1800 milijard evrov, 10 milijard za Slovenijo, do sporazuma z ZDA, sporazuma z Izraelom, promoviranja Slovenije v Vatikanu in so priprave ukrepov za naslednje tri mesece. Po drugi strani pa se opozicija ukvarja le z rušenjem vlade, je še opomnil premier. Premier je dejal, da sta Italija in Hrvaška zgolj zaradi dobre volje povabili Slovenijo na pogovore glede njunih načrtov za razglasitev izključno ekonomskih con v Jadranskem morju, saj smo si to pravico zapravili že v preteklosti. Do vključenosti Slovenije v te pogovore, pod prejšnjo vlad sploh ne bi prišlo, je še pripomnil. Na očitke Meseca, da smo glede na epidemiološko sliko oziroma pri spoprijemanju s krizo najslabša država, je Janša odgovoril, da v resnici nismo najslabši. Treba je namreč upoštevati tudi to, da so države v različnih fazah epidemije. Bi pa vsekakor lahko bili tudi boljši, če bi bili bolj enotni in ne bi v opoziciji epidemije izkoriščali za politični boj, je še opomnil koordinatorja Levice.

Svoboda medijev boljša za 50 odstotkov
Vodjo poslanske skupine SAB Mašo Kociper je zanimalo Janševo mnenje glede medijev, ki delujejo v javnem interesu. Po njeni oceni številni odkriti napadi in obračunavanje z njimi dajejo vtis, da si jih aktualna politika skuša podrediti in postopno razgraditi. Janši je očitala še diskreditacijo novinarjev in urednikov, sporno medijsko zakonodajo in prodajanje medijev Madžarom. Janša je poudaril, da so neodvisni mediji v interesu stranke SDS, vlade in ljudi in spomnil, da se se je svoboda medijev povečala za 50 odstotkov. Kociprovo pa je vprašal, kdo po njenem mnenju je neodvisen medij, saj so vsi v privatni lasti. Glede STA je povedal, da vlada ne posega v njeno delovanje in da je bila pogodba med STA in vladnim uradom za komuniciranje (UKOM) podpisana v času prejšnje vlade. Prav je, da obe strani izpolnita svoje obveznosti in izvajata svojo vlogo, je opozoril.

Foto: Zajetje zaslona

Kljub zaostrenim razmeram Slovenija ostaja dolgoročno stabilna država
Janša je odgovarjal tudi na koalicijsko poslansko vprašanje vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata v zvezi s prihodnjimi aktivnostmi vlade za okrevanje slovenskega gospodarstva po epidemiji covida-19. Med drugim so ga zanimali vladni načrti na področju izboljšanja poslovnega okolja, davčne politike in odprave birokratskih ovir. “Dogovor je nekaj, kar močno krepi tisto luč na koncu tunela,” je dejal predsednik vlade Janez Janša in nadaljeval: “Brez tega dogovora, brez teh skoraj 2 tisoč milijard evrov za okrevanje po epidemiji in za razvoj evropskega gospodarstva, verjetno na mizi ne bi imeli niti sedmega protikoronskega paketa v takšnem obsegu, ker za to enostavno ne bi bilo sredstev, niti ne bi morali nadaljevati in zaključiti priprave nacionalnega načrtna za okrevanje po epidemiji, za katerega osnutek že imamo.” Povedal je, da bi se brez tega dogovora znašli nekje tam, kot smo bili v letih 2009, 2010 in 2011, ko smo bili v najhujši recesiji. Janša je povedal, da bodo predlogi ta pripravo rešitev  še pred poletjem.

Zdravstvo je vsekakor ena od prioritet te vlade, je dejal Janša, in v okviru teh sredstev bo Slovenija lahko s pametnim investiranjem pokrila ne le posledic te epidemije, pač pa tudi posledice zanemarjanja tega sektorja v preteklih letih. Horvat je spomnil, da je v petek agencija potrdila bonitetno oceno Slovenije, kar kaže na to, da kljub zaostrenim razmeram ostajamo dolgoročno stabilna država. Za tuje investitorje ostajamo zaupanja vredna država. Vlada je potrdila časovnico izvajanja koalicijske pogodbe, v tej časovnici pa so tudi roki za pripravo različnih aktov, tudi glede birokratizacije in aktov na davčnem področju. Janša je še poudaril, da za vlagatelje ni dovolj le ugodno poslovno okolje, pač pa tudi predvidljivo. Zato je pomembno, da tu obstaja čim večje soglasje, kar daje tudi večjo legitimnost. V nasprotnem primeru za vlagatelje naše poslovno okolje ne bo predvidljivo, saj se lahko zgodi, da se naslednja vlada sprejetih dogovorov ne bo držala.

Sara Bertoncelj