fbpx

Primite se za denarnice – bo Slovenija dobila Bratušek Airways?

Foto: fotomontaža Nova24TV/STA

“Slovenijo še 138 dni loči do ustanovitve letalskega prevoznika,” so v stranki SAB decembra 2021 podali predvolilno obljubo – lahko neobstoječo stranko sedaj sploh lovimo za besedo? Mediji so takrat opozarjali, da je ravno Alenka Bratušek kot ministrica za infrastrukturo poskrbela za dokončni potop Adrie Airways, pod njeno vlado pa je na seznam za prodajo romal tudi Aerodrom Ljubljana. Demokracija je tudi spomnila, da je družba Adria Airways ravno v letu 2018 prihodke povečala iz 159 milijonov na 179 milijonov, v podjetju pa je bilo zaposlenih 436 ljudi. Kljub vsemu so septembra 2019 sporočili, da so uradno vložili predlog za stečaj. 23. januarja 2020 le nekaj dni pred odstopom vlade Marjana Šarca je bilo premoženje družbe za 45 tisoč evrov prodano na dražbi, in sicer Izetu Rastoderju.

Kot smo že poročali, je nova ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek na četrtkovem zaslišanju pred matičnim odborom napovedala sprejetje interventnega zakona, s katerim bo država oziroma bolje rečeno davkoplačevalci subvencionirali letalske linije na destinacije, ki se bodo infrastrukturnemu in gospodarskemu ministrstvu zdele ključne. S tem je, tako kot kaže, mogoče pričakovati sofinanciranje linij, ki bodo ekonomsko nezanimive, a zanimive za gospodo, ki rada potuje. Bratuškova je povedala, da pričakuje, da bo interventni zakon sprejet v kratkem, ker kot pravi, želijo s temi spodbudami ujeti poletno sezono, ki se začne konec marca.

Bratuškova je izpostavila, da je letalska povezljivost v zadnjih dveh ali treh letih bistveno slabša, kot je bila pred tem – razlog za to je po besedah ministrice koronska kriza in stečaj Adrie Airways. Poleg “subvencioniranja potnikov” v okviru ministrstva deluje tudi delovna skupina, ki ugotavlja upravičenost ustanovitve nove letalske družbe. “Verjamem, da bomo nekje do polovice leta na argumentiranih dejstvih in podatkih uspeli priti do odgovora,” je njene besede navedel Dnevnik. Poleg “subvencioniranja potnikov” v okviru ministrstva deluje tudi delovna skupina, ki ugotavlja upravičenost ustanovitve nove letalske družbe. “Verjamem, da bomo nekje do polovice leta na argumentiranih dejstvih in podatkih uspeli priti do odgovora,” je njene besede navedel Dnevnik.  “Alenka Bratušek področje zelo dobro pozna. Bila je že ministrica, zdaj je državna sekretarka,” je izpostavil poslanec in nekdanji minister Zvone Černač, ki meni, da bi bila morebitna vzpostavitev novega letalskega prevoznika metanje denarja v prazno.

Nekdanji finančni minister Dušan Mramor in fnančni minister Klemen Boštjančič (Foto: STA)

Od vlade so zahtevali predložitev finančne analize, na podlagi katere je sklenila, da Adrie ni smiselno reševati
No, na “srečo” ima Bratuškova pri svojih visokoletečih načrtih med ministrsko ekipo vlade Roberta Goloba sedaj tudi okrepitev – “strokovnjaka”, ki je pomembno prispeval k bridkemu koncu Adrie Airways. O aktualnem finančnem ministru Klemnu Boštjančiču vedo stari Adriaši povedati, da je bil eden najslabših direktorjev Adrie v njeni zgodovini. Sam sicer pravi, da je bila že ob njegovem prihodu Adria praktično potopljena, a ob tem ne gre pozabiti še zgodbe z Vegradom, ki je prav tako končal v stečaju, ko je bil Boštjančič tam prvi nadzornik. Zanimivo, prodajo Adrie Airways je na seznam uvrstila prav vlada Alenke Bratušek (na seznam so uvrstili še Aero, Elan, Fotono, Helios, Aerodrom Ljubljana, Adrio Airways Tehniko, NKBM, Telekom Slovenije, Cinkarno Celje, Gospodarsko razstavišče, Palomo, Terme Olimia, Unior in Žito). Adrio Airways so nato prodali pod vlado Mira Cerarja nekemu sumljivemu skladu, še prej pa jo je morala država dokapitalizirati z dobrimi tremi milijoni evrov. Od leta 2007 so davkoplačevalci v Adrio Airways vložili več kot 90 milijonov evrov. Zgovoren je tudi podatek, da je šla Adria Airways v stečaj, ko je bila ministrica za infrastrukturo prav Alenka Bratušek. Iniciativni odbor zaposlenih v Adrii Airways je po vložitvi predloga za stečaj družbe prst usmeril predvsem v vlado, ki po njihovih besedah ni izbrala najboljše odločitve za družbo in državo. Od vlade so zahtevali predložitev finančne analize, na podlagi katere je sklenila, da Adrie ni smiselno reševati.

Bratuškova je o novi letalski družbi sicer razmišljala že leta 2019, ko se agonija Adrie Airways niti še ni dobro končala. “Ko dopustiš, da propade letalska družba, ki ima vse certifikate in izkušeno strokovno ekipo, začneš ustanavljati novo družbo praktično iz nič. Noro! Nekako razumljivo bi bilo, da se tega lotijo tujci, ki ne poznajo slovenskih razmer in predpostavljajo, da je Slovenija normalna država. Pa seveda to ni,” je Angel Polajnko takrat napisal na Portalu plus in dodal, da bi morala ministrica odstopiti, v normalni državi pa bi verjetno nabrali celo dovolj dokazov za vložitev obtožnice proti odgovornim osebam. “Da je šlo za škodljiva ravnanja Bratuškove, ni dvoma,” so zatrdili tudi v Demokraciji in za primer podali sosednjo Hrvaška, ki je Nemcem zagrebško letališče dala v uporabo s koncesijo za 30 ali 40 let, Nemci so to letališče nato tudi obnovili. Bratuškova pa je (kot predsednica vlade) slovensko letališče dala na seznam za prodajo in s tem dokončno uničila Adrio Airways, ki je šla nato v stečaj v času, ko je bila Bratuškova ministrica.

Foto: Adria Airways

“Ministrica Alenka Bratušek je še kot poslanka ves čas opozarjala, da je bila prodaja nemškemu kapitalskemu skladu napaka in da bi morala takratna vlada oziroma Slovenski državni holding za Adrio Airways poiskati strateškega lastnika iz letalske panoge, ki bi zagotovil dolgoročni obstoj in razvoj tega letalskega prevoznika,” so se na težave Adrie Airways odzvali na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga je  takrat v prvo vodila Alenka Bratušek. Že v tistem času so z ministrstva sporočili tudi to, da so pripravili “zakonski predlog, ki bo, če bo to seveda potrebno, omogočil subvencioniranje nekaterih letalskih linij”. Nenavadno, da je ravno Bratuškova “opozarjala” (če to sploh drži), da “je bila prodaja nemškemu kapitalskemu skladu napaka” , glede na to, da se je ravno v času njene vlade družba znašla na seznamu za prodajo. Razen, če se je pač zavedala, da nemško-luksemburški  sklad 4K Invest ni kupec, ki bi imel namen delovati gospodarno – o omenjenm investicijskem sladu se namreč ni vedelo popolnoma nič, tudi lastniška struktura je bila enigmatična. “We fix it, se glasi njihov slogan, ki glede na širši kontekst celotne zgodbe zveni pravzaprav precej dvoumno. Kaj natančno “zrihtajo” ti fantje? Kamuflažo dejanskega lastništva,” je pisal PortalPlus. In nenazadnje (če tokrat preskočimo sumljive posle sklada 4K Invest in razloge, zakaj je bila Adria prodana sumljivemu skladu pod sumljivimi pogoji), STA je lani avgusta poročala, da je stečajni upravitelj Adrie Airways Janez Pustatičnik proti nekdanjim nemškim menedžerjem, ki so prevzeli Adrio Airways, jo finančno izčrpavali in na koncu poslali v stečaj, vložil 78 milijonov evrov visoko odškodninsko tožbo zaradi škode, ki naj bi jo prizadejali upnikom. Nemci naj bi v veliki meri zbrisali sledi za seboj, tako da je malo verjetno, da bi našli in zasegli dovolj premoženja za poplačilo upnikov Adrie.

Za osvežitev spomina predlamao tudi članek z naslovom: Poslanec Breznik že ob prodaji Adrie opozarjal na spornost sklada 4K Invest; SDH pod vodstvom Jazbeca pa je vztrajal, kako naj bi prodaja Adrie skladu 4K Invest predstavljala gospodarno odločitev! V času poslanskih vprašanj poslanca Franca Breznika je bil na čelu finančnega ministrstva dr. Dušan Mramor, ministrstvo pa je med drugim odgovorilo, da na konkretna vprašanja, ki se nanašajo na prodajni oziroma dokapitalizacijski postopek, za katerega je v skladu z zakonom pristojen SDH, ministrstvo za finance odgovorov ne more podati. SDH je priznal, da privatni finančni sklad s sedežem v Luxemburgu 4K Invest še ni deloval v letalski industriji, poleg tega pa je podal oceno, da tveganje neplačila zaradi finančne nezmožnosti kupca ne obstaja ter da bi lahko družba Adria Airways postala cenovno učinkovita letalska družba s prevladujočim vplivom v JV Evropi. “Z izvedbo predvidene transakcije bosta SDH in RS preprečila stečaj družbe,” so še pristavili.

“Imamo načrt in plan”
“Slovenijo še 138 dni loči do ustanovitve letalskega prevoznika,
” pa so v stranki SAB odštevali pred volitvami, 138 je od takrat sicer že minilo. Na vodstvo stranke so takrat Slovenske novice v zvezi s to namero naslovile nekaj vprašanj, zanimalo jih je, ali ima stranka že načrt za ustanovitev novega letalskega prevoznika, koliko sredstev za ustanovitev novega prevoznika predvideva ta načrt, kako jih namerava zagotoviti in kateri bodo ključni koraki pri ustanovitvi družbe, da se ne ponovi scenarij Adrie Airways. Iz službe za odnose z mediji so jim na vprašanja odgovorili v enem stavku: “V tem mandatu se je izkazalo, da Slovenija nujno potrebuje nacionalnega letalskega prevoznika. Za ta namen imamo načrt in plan, za katerega verjamemo, da se ju da izpeljati.” Načrt in plan torej očitno imajo – denar bo seveda davkoplačevalski, le malo več časa še potrebujejo.

Sara Bertoncelj