fbpx

Primitivni Golobov nastop spominja na neke totalitarne čase, za katere smo upali, da so preteklost

Foto: Twitter

Desetletja po uradni uvedbi demokracije na Slovenskem je še vedno prisoten totalitarni duh. Vsi, ki si drznejo razmišljati drugače kot medijski mainstream, ki je podrejen tranzicijski levici, so označeni za fašiste. Očitno pa iskanje namišljenih fašistov nekaterim ne zadostuje več, saj smo priča že grožnjam z izgonom po vzoru diktatorskih režimov. Nekdanji direktor družbe Gen-I Robert Golob je namreč nedavno aktualni vladi zagrozil: “Čas je, da jih naženemo. To ni desničarska politika, to je fašizem.”

Ker je Robert Golob vidno grozil tudi s pestjo ter jeznimi obraznimi grimasami, ne čudi, da je na družabnem omrežju Twitter zaokrožila primerjava Goloba s fašističnim diktatorjem Benitom Mussolinijem in nacističnim diktatorjem Adolfom Hitlerjem. Vsem je očitno skupno to, da ko nekoga ne marajo, si želijo, da ta izgine. Mussolini je bil antisemit že pred Hitlerjem. Ta je namreč nagnal 7 tisoč Židov iz javnih služb, nato pa so ti končali v koncentracijskih taboriščih. Hitler je ravno tako v želji, da bi lahko neovirano vladal, v koncentracijska taborišča pošiljal vse svoje politične nasprotnike. Še posebej je sovražil Žide, saj si je prizadeval za nastanek arijske rase. Grozota se je začela z grožnjami.

Potem ko smo bili na politkolesarskih mitingih priča številnim karakteristikam diktatur 20. stoletja, sedaj na politični parket vstopa nekdo, ki sicer obljublja, da bo pa sedaj vse drugače in da ponuja vrnitev v nekakšno normalo. Na nedavni javni tribuni z naslovom “V kakšni državi želimo živeti?” je dal vedeti, da bi pregnal tiste, ki so mu drznili odvzeti dolgoletno izjemno dobro plačano pozicijo, zato jih je po vzoru skrajne levice označil za fašiste. Prej o fašizmu zanj seveda ni bilo ne duha in sluha. Pri tem je vredno spomniti, da se je fašizem razvil iz teženj po oblasti in zanikanja pravice do drugačnega mišljenja. Vse skupaj se začne s širitvijo parol populistične narave, kjer ni prostora za sobivanje drugače mislečih, ampak ravno nasprotno. Očitno je ta miselnost v Sloveniji vedno bolj priljubljena.

Primerjava aktualne vlade, ki je desnosredinska, s fašizmom je upravičeno razburila marsikoga. Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je dejal, da pričakuje, da se bo Golob opravičil vsem državljanom in tistim, ki jih je s tem označil za fašiste. “Jaz osebno se ne prepoznam v tem njegovem opisu, tako da je to več povedalo o njegovem načinu komuniciranja,” je bil kritičen. “Kadar poskušaš stopiti na politični parket kot politični novinec ali povratnik znotraj političnega prizorišča ter še nimaš prave vsebine, mogoče bo ta vsebina tudi prišla, ampak v tem trenutku je to edino, kar pritegne pozornost,” je glede Golobove izjave zatrdil Gregor Perič iz stranke Konkretno, ki je tudi sam Primorec. Pravi, da njegovi predniki še kako dobro vedo, kaj pomeni živeti pod čevljem fašizma. Tukaj je seveda govora o totalitarnem sistemu, ne pa namišljenem fašizmu, o katerem tako radi razpredajo na levem polu, ko jim nekdo ni povšeči.

Nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob (Foto: zajetje zaslona)

Kot lahko vidimo, se je v preteklosti že izkazalo, kako hude posledice lahko imajo takšne populistične grožnje. Te je treba nujno obsoditi, zgodovina je namreč že pokazala, kako hude so lahko posledice, če se molči. Žalostno pa je, da tisti, ki v KUL-u vseskozi trobijo, kako naj bi si prizadevali za demokracijo, ne obsodijo takšnega načina komunikacije. S tem se namreč normalizira način komunikacije, ki mu ne bi smelo biti mesta v 21. stoletju.

Sara Kovač