Profesor prava dr. Rajko Pirnat sprožil val kritik z nastopom na Odmevih: Rajko Pirnat tudi ne ve kam sodi tožilstvo … !?

Rajko Pirnat (Foto: Posnetek zaslona)

Četrtkovi Odmevi so sprožili val kritik, ki so se usuli na družabnem omrežju Twitter. Razlog za to predstavlja angažma profesorja Pravne fakultete v Ljubljani dr. Rajka Pirnata, ki je voditeljici Tanji Starič odgovarjal na vprašanja okrog kritik na račun dela policije in tožilstva ter razmerja med izvršno oblastjo, sodstvom, tožilstvom in tudi policijo. Kljub temu, da celo Ustavno sodišče RS poudarja, da je državno tožilstvo del izvršilne veje oblasti, je Pirnat to povsem zanemaril in med drugim celo nakazal, da naj bi živeli v diktaturi?! S tem je tako po mnenju mnogih izpadel povsem nepravniški in politikantski.

Spomnimo. Potem, ko smo bili priča državnemu udaru, je predsednik vlade Janez Janša komentiral dvojna merila pri izboru prioritet NPU, tožilstva in sodstva. “Vsi našteti so dolžni delovati v skladu z ustavo in zakonom, profesionalno in neselektivno,” je zapisal. Na to se je odzval generalni državni tožilec Drago Šketa, češ “da so državni tožilci skladno z zakonodajo pri svojem delu samostojni in neodvisni, vezani na zakon in ustavo ter splošna načela mednarodnega prava”. In da so avtonomni. Janša se je na to odzval in objavil celoten zapis, katerega je medijski mainstream označil za napad na neodvisnost in avtonomnost tožilstva, a kot je razvidno iz odločbe ustavnih sodnikov, temu ni tako.

Pismo Janše označuje kot direkten poseg v delitev oblasti
Staričeva je Pirnata najprej vprašala naslednje: “Izvršna oblast javno izraža kritike na račun dela policije in tožilstva, kot še nikoli doslej. Kako vi ocenjujete te kritike in pisma? Je to politični pritisk?” Pirnat je na to odgovoril, da nedvomno to so politični pritiski. “Primera sta sicer nekoliko drugačna. Se razlikujeta v tem smislu, da je izjava ministra Aleša Hojsa pravzaprav zanimiva in absolutno nelogična. Če meni, da je policija politična, naj jasno predstavi razloge za to in dokaze. Potem je potrebno z normalnimi ukrepi v demokratični družbi doseči to, da se ta stvar sanira. Sam sicer ne vidim, da bi bila policija politična, ampak odstopiti zato, ker policija dela tisto, kar mora, se zdi absolutno nelogično.”

Foto: Posnetek zaslona

Pirnat se je nato obregnil ob pismo predsednika vlade in zatrdil, da se mu zdi to še dosti bolj zaskrbljujoče. “Delitev oblasti je namreč eden od temeljev našega ustavnega sistema in to pismo je direkten poseg v delitev oblasti. Torej direkten poseg v enega od temeljev naše ustave, zato se mi zdi še dosti bolj nevaren. Tudi od tožilcev je pričakovati, da se taki pritiskom ne bodo uklonili. Sem v to prepričan. Že zamisel o tem je nevarna za ustavne temelje in kaže pravzaprav tisto, kar sem na tem mestu že enkrat rekel: da je ta vlada prepričana, da ima prav in da je vse kar dela, da ima prav,” je izpostavil in ob tem dodal, da je to seveda nekako notranje prepričanje diktatorjev.

Na vprašanje, kakšno je sicer formalno razmerje med izvršno oblastjo in sodstvom, tožilstvom in tudi policijo ter kaj politiki smejo in česa ne?, je Pirnat odgovoril, da je policija del izvršilne veje oblasti. Ker je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, ima minister kar nekaj pristojnosti. “Od tega, da imenuje generalnega direktorja policije, do tega, da lahko daje določene splošne usmeritve za delo in končno tudi predlaga zakone s katerimi se lahko to drugače uredi, če to meni.” Nato pa je ta pojasnil, da je povsem drugače v razmerju med izvršilno oblastjo in pravosodno vejo oblasti, kamor je po njegovih besedah potrebno pretežno verjetno šteti tožilstvo. “Tu seveda so možnosti poseganja izvršilne veje oblasti nalašč omejene. Morajo biti omejene. V demokratični ureditvi, to je tista poanta, ki jo želim poudariti, so pravila igre za vse. Ni stvar ene vlade, da bo delala red po svoje,” je dodal.

V vlogi pravosodnega ministra ne bi bil tako zadržan
Ocenil je tudi odzive tožilstva, policije, kot tudi pravosodne ministrice in uvodoma poudaril, da je generalni direktor policije, ki bi moral tu reagirati, odstopil. “Sindikata sta pomoje dala dovolj odločni izjavi. Generalni državni tožilec pa je tudi relativno odločno nastopil, tako da ne vidim kakšnih posebnih pomanjkljivosti. Branijo pač svoj pravno varovani, celo ustavno-pravni položaj in v tem ne vidim nobenega problema. Pravosodna ministrica je pač predstavnica vlade. Razumem, da je nekoliko zadržana, čeprav jaz na njenem mestu ne bi bil toliko,” je dodal.

Foto: Printscreen

Glede na to, da je konkretni razlog pismo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu v tem, da je tožilstvo zavrglo ovadbo v primeru sloganov kot so “smrt janšizmu”, ga je Staričeva povprašala okrog tega in ga med drugim povprašala: “Zdi se, da do različnih oblik žalitev, groženj na vseh straneh, je pravosodje pri nas  na nek način strpno. Zakaj? Je razlog zakonodaja?” Pirnat je na to poudaril, da ni ravno strokovnjak za kazensko pravo, kaj natanko je že kaznivo dejanje, je pa dodal prepričanje, da so tu tožilci pravilno presodili. “Vendar kolikor vem, oškodovanec, torej nekdo, ki se počuti ogroženega s tem kaznivim dejanjem, lahko prevzame pregon in v takem primeru, ko je bila ovadba zavržena  in poskuša doseči obsodbo. To je pravno urejen položaj, ne pa pisati generalnemu državnemu tožilcu grozeče pismo. Raven diskurza je prav zares žalostna. Veste vlada in oblast je za to, da zagotovi izboljšanje razmer na tem področju.” Ob tem je oblasti, vladi in vsem drugim, ki imajo možnost vplivati, sporočil besede Konfucija, ki jih je nekoč izrekel na vprašanje, kaj je za vlado najpomembnejše: Odgovoril je, da je za vzgled ljudem. “Ko so hoteli vedeti kaj več, kako vladati, nič drugega, samo s tem nikdar prenehati. Če člani vlade pošiljajo grozeče tvite, grozeča pisma, če odstopajo z grozečim besednjakom, da je potrebno narediti red v policiji. jasno je, da to povečuje raven konfliktov in ga ne zmanjšuje. Vlado rabimo, da jo zmanjšuje,” je zaključil.

Glede na povedano je očitno, da je Pirnat v svojem nastopu na televiziji povsem zanemaril  naslednjo ugotovitev Ustavnega sodišča RS, ki je demantirala Šketo, ki se je odzval na zapis Janše: “Glede na ustavnopravno vsebino državno-tožilske funkcije, v okviru katere se z izvrševanjem kazenske zakonodaje izvaja pregon storilcev kaznivih dejanj v imenu države in v javnem interesu kot represivna dejavnost države, je državno tožilstvo del izvršilne veje oblasti”. To so neprofesionalnost so seveda opazili številni. Med drugim je nekdanji notranji minister Vinko Gorenak, ki je v poduk Pirnatu zatrdil: Gledam Odmeve 27.2020…Rajko Pirnat tudi ne ve kam sodi tožilstvo. Trdi, da Janša napada tožilstvo, kot del sodne veje oblasti.” 

Nina Žoher