Proti zunanjemu ministru Karlu Erjavcu vložena kazenska ovadba zaradi izdaje tajnih podatkov in zavožene arbitraže

Karl Erjavec (Foto: STA)

Stranka Novi socialdemokrati z Milanom Balažicem na čelu je na Okrožno tožilstvo v Ljubljani vložila kazensko ovadbo zopet zunanjega ministra Karla Erjavca zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter izdaje tajnih podatkov in napada na neodvisnost države v primeru arbitražnega procesa s Hrvaško. “In tu sumimo na naklep, to tudi navajamo v ovadbi. Namreč, da so pri njem zasebni interesi imeli prednost pred državnimi. Minister Erjavec je za Jutarnji list na Hrvaškem izjavil, da je hrvaško morje najlepše morje na svetu, da je Karigador njegov drugi dom, da mu je izjemno prirasel k srcu, da bo v penziji tu preživel vsaj pol leta. In potem seveda ne deluješ proti tej državi tako, kot bi moral, in ne braniš slovenskih interesov.”

V ovadbi dokazujejo, da je Erjavec najprej s pristankom na arbitražni sporazum kršil sklep državnega zbora iz leta 2013, da bo Slovenija vsako odločitev arbitražnega sodišča, ki ji ne bo omogočila poti do odprtega morja, štela za nično. Balažic je spomnil, da je bila arbitraža za Erjavca ves čas le teren njegovega političnega preživetja in promocije. Za katero smo davkoplačevalci plačali 7 milijonov evrov izhodiščno. “Založili smo delež za Hrvaško, tako da cena te slabe odločitve presega 10 milijonov evrov, če še zraven ne štejemo, koliko so zaslužili odvetniki.”

Novi socialdemokrati so v ovadbi še navedli, da je Erjavec malomarno vodil arbitražno skupino. To se je po besedah Balažica pokazalo s tem, da je bila arbitražna skupina ujeta v past prisluha, čeprav je Sova ves čas opozarjala na to, da se prisluškuje. “Hkrati pa je javnost zavajal, da ni vedel za pogovore SekolecDrenik. Pravzaprav pa je iz njih črpal informacije o tem, kaj se dogaja na arbitražnem sodišču,” je opozoril Balažic.

Erjavčevo protidržavno delovanje
Pri izdaji tajnih podatkov pa so navedli, da je minister Erjavec razkrival zaupno informacijo o poteku arbitraže s tem, ko je po Sloveniji začenši z marcem 2015 govoril in obljubljal, da bo dobila izhod na odprto morje. “V tem dokumentu piše, da je minister Erjavec izdajal zaupne podatke in da ga je sodišče za to ukorilo. Vendar je ugotovilo, da ni izdajal do take mere, da ne bi postopek lahko šel dalje.”

To je seveda zelo poslabšalo slovenski položaj v okviru arbitražnega sodišča. S svojimi izjavami je Erjavec po mnenju Novih socialdemokratov spodbudil hrvaško politično, diplomatsko in obveščevalno dejavnost, spodbudil mednarodni škandal prisluškovanja in s tem tudi izstop Hrvaške iz arbitražnega postopka. “S tem je Erjavec Hrvaški ponudil možnost, da je izstopila iz arbitražnega sporazuma, in arbitražno sodišče se je v nadaljevanju trudilo Hrvaško ohraniti v postopku, zato je tudi končna odločitev za Hrvaško tako ugodna in za Slovenijo tako neugodna.”

Zaradi njega izgubili stik z odprtim morjem in drugo ozemlje
Tukaj je še vprašanje podrejenosti Slovenije Hrvaški. Decembra 2008 je Pahorjeva vlada uvedla blokado Hrvaške pri vstopanju v EU. Erjavec pa je bil v tej vladi največji zagovornik hrvaških interesov. Njegovo nenehno stališče je bilo, da naj Hrvaško spustimo v EU in naj mejo pustimo pri miru. “To je pozicija, ki jo je ves čas zagovarjal v vladi in na koncu s tem tudi uspel. Kajti v trenutku, ko je poskušan atentat na Pahorja, je Pahor zelo popuščal in v nadaljevanju popuščal še bolj, tako da se je odločil za deblokado in na koncu je bil podpisan arbitražni sporazum, ki ni v korist Slovenije.”

Balažic še pravi, da so posledice Erjavčevega ravnanja naslednje: Slovenija je izgubila stik z odprtim morjem, ki ga je imela. Imamo ozemeljske izgube na kopnem in Slovenija naj bi se morala odreči ozemlju in morju, ki je bilo na dan 25. junija 1991 slovensko. S tem pa je Erjavec kršil tudi 4. člen Ustave RS, ki določa, da je RS ozemeljsko enotna in nedeljiva država.

Kot priče pa je Balažic povabil Simono Drenik, nekdanjo agentko na arbitražnem sodišču, Jerneja Sekolca, nekdanjega arbitra arbitražnega sodišča, Samuela Žbogarja, nekdanjega ministra za zunanje zadeve, Zorana Klemenčiča, aktualnega direktorja Sove, Iztoka Mirošiča, državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu in takratnega pogajalca s Hrvaško, Vojka Volka, nekdanjega veleposlanika Republike Slovenije na Hrvaškem in Gregorja Golobiča, nekdanjega predsednika Zaresa in ministra.

I. K.