fbpx

Prvih 100 dni: Opoziciji, medijem in protestnikom ni uspelo zamajati Janševe vlade – Slovenija je na račun nje koronazmagovalka!

Foto: STA

Mineva sto dni odkar je zaprisegla nova vlada, ki je bila potrjena 13. marca in še isto noč pričela s trdim delom, saj je bila Slovenija ujeta v začetek epidemije, ki ji prejšnja vlada Marjana Šarca ni bila kos. Z neizprosnimi protesti so takoj pričeli tudi nevladniki, ki jih je levica vseskozi izdatno finančno podpirala. Tudi opozicija koaliciji ni dala tradicionalnih 100 dni miru – v tem času je vložila kar dve interpelaciji, kar je odklon od siceršnje parlamentarne prakse. Ne glede na vsa podtikanja in obtožbe, ki so jih bili deležni, pa koalicija ostaja trdna v svoji sestavi in pri svojem delu. Podporo ohranja namreč prav zaradi operativne sposobnosti pri reševanju koronakrize, napovedani strukturni ukrepi pa so skupni imenovalec sodelovanja tudi v prihodnje.

Nova vlada Janeza Janše je nastopila po januarskem odstopu prejšnjega predsednika vlade Marjana Šarca, in še isto noč ustanovila krizni štab ter pričela s sprejemanjem nujnih ukrepov zaradi nastale krizne situacije, nato pa je z delom vneto nadaljevala. V prvih stotih dneh je vlada naštela 21 rednih in 56 dopisnih sej ter ustanovila notranjo preiskovalno komisijo o nabavi opreme.

Začetek dela vlade so najbolj zaznamovali takojšnji ukrepi proti širjenju okužbe z novim koronavirusom. Vlada je zaradi posledic karantene prebivalstvu pripravila blažitvene ukrepe, s katerimi je poskrbela za prebivalce. Med drugim je delodajalcem namenila nadomestila za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vsem tistim, ki pa so delali, pa so jim namenili 200 evrov mesečnega kriznega dodatka, podjetnikom je namenila temeljni dohodek in jim opravičila plačilo prispevkov ter zagotovila krizni dodatek prejemnikom socialne pomoči ter upokojencem.

Socialna varnost je bila zagotovljena
V primerih, ko delodajalec dela ni mogel zagotavljati dela svojim zaposlenim pa jim je omogočila čakanje na delo in kritje nadomestila za tiste, ki zaradi višje sile niso mogli delati. Dodatno je vlada po preklicu epidemije še dodatni mesec zagotovila plačilo nadomestila za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, za spodbujanje turizma pa je vsem prebivalcem namenila turistične bone. Prav tako je pripravila poroštveno shemo za zagotavljanje likvidnosti podjetij, ki pa še ni zaživela, saj je še potrebno urediti določene uredbe.

(Foto: Bobo)

Podatki o posledicah epidemije in njenih vplivov na gospodarstvo bodo znani šele čez nekaj časa, a se je po ocenah vlada z zajezitvijo širitve virusa dobro spopadla in tako nismo bili priča najbolj črnim scenarijem o razvoju epidemije in o številu umrlih, ker smo epidemijo razglasili med prvimi v Evropi.

Prve interpelacije padale že pred pretekom stotih dni
Prvo interpelacijo pa si je vlada nakopala pri domnevno spornemu načinu nabave zaščitne in druge opreme v času epidemije. Opozicija ji je očitala negospodarna in koruptivna dejanja, a je vlada očitke zavrgla, saj se je soočala s praznimi skladišči in veliko potrebo o opremi, zaradi kaosa na trgu. Zadeva še ostaja pod drobnogledom računskega sodišča, minister Zdravko Počivalšek pa je v tem času uspešno – z zelo močno podporo poslancev – prestal interpelacijo.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in nekdanji direktor Zavoda RS za blagovne rezerve Anton Zakrajšek (Foto: STA).

Javnost so pretresale tudi kadrovske poteze, ki pa bile so nekaj čisto običajnega tudi za prejšnjo Šarčevo ali katerokoli drugo vlado. Med drugim je vlada razrešila direktorico policije Tatjano Bobnar, načelnico Generalštaba slovenske vojske Alenko Ermenc in direktorja obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo Dejana Matijeviča. Največ prahu se je dvignilo v času menjave vrha Nacionalnega preiskovalnega urada Damjana Muženiča Statističnega urada RS in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, nadzornega sveta Telekoma Slovenije in programskega sveta RTV Slovenija.

Darko Muženič. (Foto: STA)

Pojavljale so se tudi kritike na račun menjave direktorja za blagovne rezerve in Nacionalnega inštituta za javno zdravje in izbora vladnega govorca Jelka Kacina v času epidemije koronavirusa, medtem ko so trenutno stanje primerjali s časom med vojno, ko je že takrat vodil novinarske konference in je bil minister za informiranje.

Opozicija je bila ves čas kritična do dela vlade
Največ kritik je letelo na komunikacijo s strani vlade in komentarjev predsednika vlade na Twitterju. V javnost je tudi odmevala afera o spremnem dopisu zunanjega ministra Anžeta Logarja Svetu Evrope o stanju medijev v Sloveniji in Janševa “Basen o žabah skuhanih z mlačno vodo ter grožnjah s smrtjo”, nakar so mu očitali neprimerno in ostro komuniciranje ter napade na medije, na čelu z RTV Slovenija.

Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar. (Foto: Demokracija)

Opozicija je v tem času sklicala več nujnih in izrednih sej parlamentarnih delovnih teles in vložila zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije o nabavi opreme za potrebe epidemije, s čimer jih je vladna koalicija prehitela in ustanovila svojo komisijo. Po zakonu ne moreta potekati dve preiskovalni komisiji, zato opozicija ne ve, kako bi zadevo izpeljala.

Še preden je poteklo sto dni vlade, je opozicija vložila dve zahtevi za interpelacijo ministrov. Prva je bila namenjena ministru Zdravku Počivalšku in je interpelacijo prestal že prejšnji teden, druga interpelacija je bila vložena zoper ministra Aleša Hojsa, zaradi uradniške odločitve, ki zasleduje sodne odločitve in dovoljuje koncert hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona.

Foto: STA

Vodja poslanske skupine Janja Sluga je dejala, ki je dejala, da se je vlada na koronakrizo odzvala zelo dobro in še dodaja, da koalicija ostaja trdna po vsaki interpelaciji. Prav tako so v stranki Nove Slovenije zadovoljni s svojim delom in pričakujejo, da bo z dobrim delom delovala do konca mandata. Temu pa tudi botrujejo v stranki DeSUS in so osredotočeni na uresničevanje koalicijskih zavez. Vse koalicijske stranke so zanikale kakršenkoli podrejenost stranki SDS in pravijo, da delujejo enakovredno.

Dogajali so se tudi “nogometni” prestopi
V stranki SMC je tako prišlo do prestopov, medtem ko je prvi prestopil največji “prestopnik” Jani Möderndorfer v stranko LMŠ. Za njim je sledil prestop Gregorja Židana v stranko Socialnih demokratov za domnevno podkupnino. Koalicija je ves čas ostajala trdna, pojavljale so se sicer govorice o možnem odstopu DeSUSa, a se to ni zgodilo. Pojavljale so se govorice o razpadu stranke SMC, a po dveh prestopih deluje, da še vedno ostaja močna.

Foto: STA/Demokracija

Ljudje prepoznali, da smo koronazmagovalci
Zelo močna je podpora vladi, ko gre za ocenjevanje uspešnosti vlade v boju proti epidemiji koronavirusne bolezni. Takojšnje ukrepanje vlade ob prevzemu poslov, relativno malo število umrlih za posledicami covid-19, dobra epidemiološka slika, pomoč ljudem in gospodarstvu ter skorajšnja zmaga nad boleznijo, se pozna tudi na javnem mnenju. Da je aktualna slovenska vlada zelo uspešna proti epidemiji koronavirusne bolezni meni 26,9 odstotka vprašanih, da je uspešna pa 58 odstotkov – skupno gre torej kar za 84,9 odstotno podporo vladi. Neuspešnost ji pripisuje le 13,3 odstotka anketirancev.

Ko gre za ocenjevanje omejevalnih ukrepov, ki jih je vlada do sedaj sprejela za zajezitev širjenja koronavirusa pa kar 74,8 odstotka vprašanih meni, da so ukrepi ustrezni, precej manj, le 21,9 odstotka je prepričanih, da ti niso ustrezni.

Prihaja čas za uresničevanje koalicijskih koalicijskih zavez
Po preteku epidemije, se bo tako vlada sedaj lahko osredotočila na uresničevanje koalicijskih zavez, kjer so med drugim postavljene prioritete za ureditev zdravstva, demografije, sistema pokojnin, oskrbe starejših, decentralizacija in skladen regionalen razvoj, prenova stanovanjske politike in trajnostni razvoj, več pa si lahko preberete tukaj.

Sara Kovač