fbpx

Putinova peta kolona: Slovenijo bi razoroževali v najbolj usodnih trenutkih za svet – enako kot v času napadov JLA na samostojnost Slovenije

Foto: STA

Spopadi v Ukrajini se nadaljujejo, delegaciji Ukrajine in Moskve pa sta prispeli na območje ukrajinsko-beloruske meje, kjer naj bi se začeli pogovori med stranema. Ruska vojska  nadaljuje z ofenzivo na Kijev, zasedli naj bi mesto Berdjansk, po poročanju nekaterih medijev pa naj bi svoje čete na pomoč ruski poslala vojski tudi Belorusija – ki je po včerajšnjem referendumu spet postala jedrska država. Situacija se torej še naprej zaostruje, Miha Kordiš pa kuje slogane v stilu “mir tujini, krofe domovini“. Stranka Levica je kritična glede vojaške pomoči Ukrajini, ki se je dobesedno čez noč znašla v vojni. Kordiš je poudaril, da resnični heroji v tej vojni ne streljajo, ampak dezertirajo – na obeh straneh – in dodal, da za Nato in prijatelje poslano orožje ni obramba napadenega ljudstva, kot gre propaganda, ampak poskus dodatnega zaostrovanja konflikta in izčrpavanja obeh strani. Premier Janez Janša pa medtem opozarja, da Levica s postavljanjem na stran agresorja Sloveniji dela veliko mednarodno sramoto.

“Orožje v vprašanju ni namenjeno kakšnim borcem za svobodo, solidarnost, mir in bratstvo med narodi, o ne. Namenjeno je konkretnemu kijevskemu režimu, ki je od vseh še najbolj podoben – Putinovemu. Smo pozabili, kako je oblast v Kijevu priredila niz iz pogromov? 39 ljudi so živih zažgali v sindikalnim domu v Odesi, na primer,” je Miha Kordiš danes na Facebooku spomnil na dogodke iz leta 2014, ki pa so bili v resnici precej bolj zapleteni, da bi jih lahko tako enoznačno ocenili v stavku ali dveh. Do požara v katerem je tragično umrlo 39 proruskih aktivistov je prišlo v že tako razburkanem času, ne dolgo po nekajmesečnih  krvavih protestih “Euromaidan”, v katerih je bilo ubitih mnogo ukrajinskih protestnikov, posledično je bil odstavljen tudi predsednik Viktor Janukovič, ki se je nato zatekel v Rusijo k Vladimirju Putinu. Povod za omenjene proteste je bil nepričakovan odstop od podpisa pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, Janukovič se je raje odločil za tesnejše sodelovanje z Moskvo. Razmere so se takrat zaostrile tudi n Krimu, Putin pa je delaj, da si Rusija pridržuje pravico, da za zaščito Rusov v Ukrajini uporabi vsa sredstva, čeprav je uporaba sile v Ukrajini “zadnja izbira” – v tem času so ruske sile na polotoku že krepile svojo prisotnost.

“Sočasno prepovedujejo ruske medije in že tako izjemno skope in filtrirane informacije, ki so prej propaganda kot obvestila (na obeh straneh), še dodatno omejujejo,” je še opozoril Kordiš – kar  ima sicer prav – medijev se ne bi smelo prepovedovati. Že tako do nas prihajajo močno filtrirane informacije  – če seveda sploh pridejo – in tudi pri ukrajinskih medijih ne moremo biti popolnoma prepričani v resničnost poročanja, konec koncev Ukrajinci že zaradi Rusov po vsej verjetnosti ne dajejo vseh informacij. Zato bi bilo vsekakor prav, da smo deležni novic obeh strani – tudi če gre za propagando, si tako vseeno lažje ustvarimo realno sliko. Če za primer denimo vzamemo Kačji otok, na katerem naj bi umrli ukrajinski vojaki – po drugi strani so kasneje prišle novice, da so vojaki preživeli in bili prepeljani na kopno. Do danes še ni potrjeno, kaj se je v resnici zgodilo, a brez dvoma se je bolje zavedati, da obstaja tudi alternativen scenarij iste zgodbe.

Stranka Levica zvesto sledi navodilom Putina
“Putin je dal navodilo svojim izpostavam v EU, da maksimalno nasprotujejo krepitvi obrambne moči EU. Da bo Ruska federacija tako izpadla močnejša. Luka Mesec in stranka Levica zvesto sledita navodilom. Vse ostalo napisano zraven je besedičenje iz znane ‘deklaracije za mir 91‘ proti Slovenski vojski,” se je na sporočilo koordinatorja Levice odzval predsednik vlade Janez Janša. Ta je med drugim namreč izpostavil, da nasprotujejo povečevanju vojaških izdatkov. “Kar potrebujemo je globalni dogovor o demilitarizaciji, ne pa nadaljevanje oboroževalne tekme,” je poudaril Luka Mesec, ki je bil sicer jasen, da v stranki rusko invazijo najostreje obsojajo. “Putin je z napadom na sosednjo državo pohodil vsa pravila mednarodnega prava, za to ni nobenega opravičila, nobeno pojasnilo mu ne more sprati krvi z rok,” je poudaril a ob tem dodal, da se Levica zavzema za pacifistično politiko, politiko miru: “To v danem trenutku pomeni dvoje. Prvič, treba je narediti vse, da vojna ne preide Ukrajinskih meja, torej da ne postane evropska ali – bognedaj – svetovna,” je pojasnil. Po njegovem mnenju je treba napadenim Ukrajincem pomagati, Putina pa prisiliti da se čimprej usede za pogajalsko mizo. V nadaljevanju je povedal, da je treba na agresorsko Rusijo vršiti močan pritisk, da se umakne. “Sankcije podpiramo, najbolj pa je treba udariti po oligarhih – zapleniti jahte, stanovanja, nogometne klube, bančne račune,” je predstavil svoj načrt, ki v določenih točkah spominja na program Levice.

Zapora zračnega prostora pomeni manj žrtev med civilisti, izjave Levice so neodgovorne in prej kot v zaustavitev ruske agresije vodijo v eskalacijo vojne
Mesec je še zapisal, da je treba maksimalno paziti, da konflikt ne eskalira, da ne preide ukrajinskih meja, da se ne zaneti tretje svetovne vojne. S tem ognjem se po njegovih besedah igra Janša, ko zahteva t.i. “no-fly zone” nad Ukrajino – ali pa ko Rusiji žuga, da ona nima edina jedrskega orožja. Podobno meni tudi Kordiš, ki je na Facebooku svojim sledilcem razložil, da “no fly zone dobesedno pomeni, da Nato začne iz zraka in iz tal streljati ruska letala” – zapisal je namreč, da bi “Janša kar streljal na ruska letala”. Zapora zračnega prostora v resnici seveda pomeni manj in ne več žrtev med civilisti – na kar je opozoril tudi premier in dodal, da so takšne izjave “neodgovorne in prej kot v zaustavitev ruske agresije vodijo v eskalacijo vojne”. Mesec je na Twitterju še naštel, da je treba Ukrajini v obrambi pred agresijo ponuditi maksimalno pomoč. “Orožje že prihaja iz Nemčije in ZDA, Slovenija tu nima veliko ponuditi, lahko pa veliko prispevamo v humanitarnem smislu: od pošiljanja pomoči do sprejemanja beguncev,” je predlagal in izpostavil, da je treba opustiti vse iluzije o Putinovem režimu. Ta ne bi mogel biti dlje od vrednot demokratičnega socializma – Rusija pod Putinom je avtoritarna in nesvobodna država, režim ji vlada s trdo roko, propagando, nacionalizmom, kontrolo medijev ter zatiranjem opozicije, je še zapisal. Mesec očitno protislovno podpira oboroževanje Ukrajincev, dokler pri tem ne sodeluje Slovenija – ga skrbijo glasovi na volitvah?

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1497866578913902596?s=20&t=D2SIs81wCsvLe62MxL49aA

Peter Jančič je na Siolu spomnil, da je manjšinska vlada Marjana Šarca nastala tako, da je Šarec žrtvoval opremljanje vojske, h kateremu se je v Natu zavezala država, kot je vlado še vodil Miro Cerar.To naj bi storil zato, da bi si zagotovil podporo Levice. Levica je namreč za izstop iz zavezništva demokratičnih držav Nato. Šarec je tako tudi odpovedal nakup osemkolesnikov Boxer. Nakup Boxerjev poskuša Levica preprečiti tudi sedaj, ko jih kupuje vlada Janeza Janše. Tako Levica nabira točke med levimi skrajneži, ki so proti ZDA. “Ker vojska ni bila primerno opremljena in oborožena, je dolga leta dobivala ocene, da ni sposobna za noben vojaški konflikt. To je bilo v interesu Putina. In to se plača,” je zapisa Jančič.

Rusija je odšla iz Evrope 1917, nikoli več se ni vrnila vanjo – tudi Zahod ni storil nič, da bi se to zgodilo
Po eni strani se torej uresničujejo napovedi o zavzetju Kijeva, kar bi se po mnenju nekaterih poznavalcev moralo zgoditi kmalu – začuda se do tega trenutka še ni. To sicer še ne bi pomenilo konca vojne, pač pa vstop v drugo fazo, instaliranje proruskega vodstva. Odpor ne bo ponehal. Rusi so tega vajeni, v vseh dosedanjih akcijah, od Budimpešte 1956, do Prage 1968, Čečenije, Gruzije, Afganistana, pa Sirije, Krima, Donbasa itd., se soočajo z odporom, ki se mu vojaško zoperstavljajo. V resnici bi lahko šli še bolj nazaj v zgodovino, vse od ideje o svetovni revoluciji, ki je botrovala Leninovemu, Stalinovemu in idejam Trockega o vzpodbujanju revolucij po Evropi in svetu, je Rusija ali prej Sovjetska zveza to imela zapisano v miselnem vzorcu. Rusija je odšla iz Evrope 1917, nikoli več se ni vrnila vanjo. Po pravici povedano, tudi Zahod ni storil nič, da bi se to zgodilo. Sploh Evropa, ki je imela nekaj priložnosti, da bi strateško uredila odnose z Rusijo, kar bi ji prineslo mir, in ne le mir, tudi ekonomsko prosperiteto. Tako pa je ostala ujeta med ZDA in Rusijo in Kitajsko, kar jo dela šibko, notranje razdvojeno praktično v njeni celotni zgodovini. Obe svetovni vojni sta to pokazali in iz obeh je Evropa izšla razdeljena, po prvi na revolucionarno Rusijo in Evropo, po drugi razdeljena z železno zaveso.

Putinova ambicija je restavrirati moč nekdanje Sovjetske zveze v največji možni meri
Putin je v zadnjih letih zelo revidiral pogled na zgodovino, medtem, ko je ob imenovanju kritiziral pakt Ribbentrop Molotov, ga je pred dvema letoma podprl. V novejši zgodovini je Josip Stalin najuspešnejši ruski politiki in edini res velik zmagovalec II. svetovne vojne, Sovjetska zveza je dobila pol Evrope. Paradoks te epizode je res grotesken, Velika Britanija in Francija, ki sta v drugo svetovno vojno vstopili zaradi Hitlerjeva napada na Poljsko, sta jo že 1943 v Teheranu na sestanku Churchill, Roosevelt, Stalin, dala Stalinu. To kar postaja očitno danes po napadu na Ukrajino, je po eni strani Putinova ambicija restavrirati moč nekdanje Sovjetske zveze v največji možni meri, moč, ki se manifestira v novi geopolitični karti s ponovnim nadzorom nad državami, ki so nekdaj tvorile Sovjetsko zvezo. Zato lahko pričakujemo podobno akcijo zoper Moldovo, Gruzijo, ter politično podobne akcije z Belorusijo, ki je že v njegovem taboru, ter daljnovzhodne države, ki so že v tem okviru. Ukrajina je pokazala, da vojaške pomoči ne more pričakovati nobena država, ki jo bo Rusija napadla v prihodnosti. Zahod, Nato, skoraj zagotovo ne bo interveniral, grožnja z jedrskim orožjem je neposredna, Putin jo je teatralno celo napovedal.

Po 30 letih prihaja nazaj možnost prave vojne širokih razmer – ne več samo hladne, ampak vroče vojne
Zadnje opozorilo Finski in Švedski potrjuje te Putinove namere. Stalin je Finsko skušal pokoriti ves čas, bil težko poražen, po napadu na Rusijo junija 1941, pa je Hitler omogočil, da se je Finska spet vojaško pobrala, ko jo je ruski general v drugi finski ruski vojni porazil. Finska je Ruska soseda, Švedska ni. Niti Finska niti Švedska nista članici Nata. Te dni se je razprava na Finskem, ki gleda Ukrajino, močno okrepila, išče zaščito. Zahod je naredil veliko napak, nove države ni takoj integriral, ni uredil odnosov z Rusijo in ji ponudil drugačne perspektive, čeprav je bilo kar nekaj poskusov, zanemaril je novo vlogo Kitajske, ki danes v Varnostnem svetu ne podpira obsodbe agresije na Ukrajino, in pomeni tudi gospodarsko alternativo za ekonomsko blokirano Rusijo. To pa kar danes kljub vsem dogodkom nihče ne razume je, da ne vstopamo le v novo hladno vojno, da ne nastaja le nova železna zavesa, pač pa, da spet po tridesetih letih prihaja nazaj možnost prave vojne širokih razmer, ne več samo hladne, prave vroče (hot) vojne. Zelo malo je potrebno, da pride do spopadov širših razmer. Po drugi strani vstopamo v obdobje ekonomske negotovosti, ki bo dolgotrajna. Recesije, ki jo napovedujejo rasti cen energentov, realna možnost konca oskrbovanja s plinom iz Rusije, iskanje alternativnih virov energije za Evropo, ob tem smo sočeni z rastočo inflacijo. Rusija danes predstavlja zgolj 3 odstotke svetovne ekonomije, kar je neverjeten podatek, glede na njeno velikost ozemlja, njen dejanski vpliv na svetovno ekonomijo z vsem tem dogajanjem, pa je enormen. “Tako je bilo vedno v zgodovini,” je Igor Bavčar sklenil svoje misli in jih še bolj precizno razširil za Portalplus.

Belorusija bo  prvič po razpadu Sovjetske zveze spet postala jedrska država
Opozoriti pa je treba še na dejstvo, da je Belorusija na nedeljskem referendumu potrdila novo ustavo, ki spreminja njen status nejedrske države, hkrati pa dovoljuje prisotnost ruske vojske na svojem ozemlju. Zahod referenduma ne priznava, v Belorusiji pa potekajo protivojni protesti – aretiranih naj bi bilo že najmanj 290 aktivistov za človekove pravice. Po poročanju MMC-ja je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko med oddajo glasu na referendumu dejal, da ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Američani ne bodo mogli skriti v nobenem bunkerju, zaradi česar bi bilo treba konflikt takoj končati. Lukašenko si je podobno kot Putin z ustavnimi spremembami zagotovil mandat vse do leta 2036. Po novem bodo tako jedrske rakete lahko spet nameščene Belorusiji, kar pomeni bližje Evropi. Ideja Levice, da bi izstopili iz Nata hkrati pa ponovno finančno podhranili našo vojsko, je, milo rečeno, povsem nerazumna.

https://twitter.com/MilanZver/status/1497663171649282055?s=20&t=xtuBOmd2PKsAghKf90s6dw

Pogovori med rusko in ukrajinsko delegacijo bodo pokazali, če je dogovor sploh možen – izid beloruskega referenduma to postavlja pod še večji vprašaj
Glede razmer oziroma poročanja o razmerah v Ukrajini, pa se je oglasil ter razburil evropskega poslanca Milana Zvera tudi nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić, ki sicer poudarja, da ni privrženec Rusije, še manj pa Putina. Po drugi strani pa se mu zdi, da mediji poročamo preveč enostransko – po njegovih besedah pri nas vlada protiruska histerija.” Vojna, ki se je dne 24.2.2022 začela v Ukrajini je, kot vsaka druga vojna, odvečna, rešitve je nujno iskati skozi diplomacijo,” je poudaril. Po njegovem mnenju bi morala Slovenija pozvati k takojšnjem prenehanju vojaških dejavnosti na ukrajinskem ozemlju ter k takojšnjem pristopu k celovitem dogovoru. “Potrebno je nemudoma končati od leta 2015 trajajoče vojaško obleganje upornih regij Donecka in Luganska ter enote umakniti na administrativno mejo regij, ki se upirajo centristični politiki Kijeva, kot se je leta 1991 slovenski narod uprl istovetnim poskusom beograjskega režima. Problem narekuje strpen pristop, na podlagi demokratizacije in regionalizacije države, kar je edini način doseganja trajnega miru, na kar se je Ukrajina tudi zavezala z Minškimi sporazumi iz leta 2015,” je izpostavil in nadaljeval, da je treba v primeru, če dogovor z upornima regijama ne bo mogoč, izvesti svoboden, s strani tujih opazovalcev nadziran referendum ter ugotoviti, katere regije so za vključitev v zahodne integracije ter katere za vključitev v vzhodne. Na podlagi referenduma je po njegovi oceni treba na miren način razdeliti državo na dva dela, da se lahko zahodni del vključi v zvezo Nato in EU, vzhodni pa v Evrazijsko skupnost. Doseganje trajnega miru bi moralo biti rezultat obojestranskega popuščanja in spoštovanja interesov druge strani – v tej maniri se po Radonjićevem mnenju tudi Nato ne bi smel vmešavati v notranje zadeve suverene države Ukrajine.

Sara Bertoncelj