Razgaljamo pravno nevzdržno odločbo KPK v primeru Vesel: Tega noben resen pravnik ne bi podpisal!

Predstavljamo vam sporne vidike odločbe Komisije za preprečevanje korupcije v primeru “popoldanskega” dela na Fifi predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela. Komisija je sicer pravilno ugotovila, da delo Vesela ni športna dejavnost, na kar se je Vesel v javnosti ves čas skliceval. Vendar pa je ugotovitev, da ne gre za pridobitno dejavnost, neutemeljena. Pridobitna dejavnost se po 1. odstavku 26. člena zakona o KPK razume kot katerakoli dejavnost namenjena pridobivanju dohodka ali celo samo premoženjske koristi, torej vključno z nadomestili za opravljanje nadzora. Vse kaže, da je KPK ta vidik v postopku zanemarila, saj očitno ne razume termina premoženjska korist. V nadaljevanju vam predstavimo ključne informacije in dejstva, ki jih je KPK zamolčala in začasno rešila stolček Veselu na Računskem sodišču. V odločbi KPK se pojavljajo še druge spornosti, ki jih bomo predstavili v naših prihodnjih člankih.

Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel ni nikoli skrival, da opravlja dodatno delo na Mednarodni nogometni zvezi (FIFA). Afera je izbruhnila, ko se je izkazalo, da mu popoldanska dejavnost letno prinese kar 246 tisoč dolarjev bruto. Ključna informacija v vsej zadevi je, da je Vesel ves čas opravljal pridobitno dejavnost. Tega v izjavah za medije ni skrival. V članku na Siolu iz dne 23. decembra 2020 z naslovom Predsednik računskega sodišča: Četrt milijona dolarjev letno, ki jih dobim iz Fife, ni spornih pove, da je poravnal vse davčne obveznosti ter zneske za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje tako v Švici kot v Sloveniji. Del prihodkov je namenil za potne in druge stroške. Vse to je ugotovila tudi KPK.

Vsak, ki deluje v kakšnem društvu ve, kaj je pridobitna, in kaj nepridobitna dejavnost. V primeru, da Veselova funkcija na Fifi ne bi bila namenjena pridobivanju premoženjske koristi, bi bili prihodki namenjeni le za potne in druge stroške. Od svojih prihodkov na Fifi pa tudi ne bi plačeval davkov in prispevkov. Ker pri tej pridobitni dejavnosti seveda ne gre za športno dejavnost, bi moral Vesel pridobiti posebno dovoljenje po 4. odstavku 26. člena ZIntPK, ki ga pa ni pridobil. KPK je svojo nenavadno ugotovitev, ki veljajo za Vesela kot fizično osebo, ni prejemal premoženjske koristi, vse to pa je utemeljila v 29. odstavku in sicer tako, da za opredelitev pridobitne dejavnosti ni uporabila predpisov, ki veljajo za fizične osebe, ampak je uporabila predpise, ki veljajo za pravne osebe v Zakonu o gospodarskih družbah in Pravilniku o opredelitvi pridobitne dejavnosti. Torej za podjetja, ki delujejo na trgu. Prav tako je Vesel prihodek prijavil KPK kot spremembo premoženja, kar je ugotovila tudi KPK. Prav ta podatek je eden od ključnih dokazov o tem, da se Vesel in KPK enostavno sprenevedata da Veselo delo na Fifi ne spada med premoženjske koristi.

KPK z odločbo odpira možnost legalizacije obvodov korupcije
KPK je v tem konkretnem primeru presojala nezdružljivost dejavnosti članstva v organih nadzora pravnih oseb po 27. členu v smislu, da je Vesel dejansko član nadzora ustanove oz. društva. Vendar bi moral Vesel izpolnjevati tudi pogoje po 26.členu ZIntPK, saj gre za tudi za opravljanje pridobitne dejavnosti, ne glede na to, katero funkcijo opravlja. KPK je s tem ustvarila nevaren precedens, saj po tej interpretaciji lahko vsak poklicni funkcionar v nekem poljubnem društvu opravlja funkcijo “nadzora” in se dogovori za nadomestilo. Tudi v višini 246 tisoč dolarjev bruto, kolikor je Veselovo plačilo na Fifi, ki nekajkrat presega njegovo funkcionarsko plačo. Možnost takšne prakse (ko se takšno plačilo ne bi štelo za pridobitno dejavnost po 26. členu) pa odpira neslutene možnosti legalizacije obvodov korupcije.