Razkrito v Odmevih – Zaradi tujih migrantov v Sloveniji prvič živi več moških kot žensk

Martin Bajželj, tiskovni predstavnik SURS in na desni Rahim, eden izmed opeharjenih bosanskih delavcev. (Foto: STA/Facebook)

V oddaji Odmevi so predstavili statistične podatke za Slovenijo v letu 2019. Najbolj presenetljiva novica je bila, da prvič v 160-letni zgodovini merjenja podatkov na področju demografije v Sloveniji prebiva več moških kot žensk. Razlog je v tem, da se je povečalo število tujih migrantskih delavcev. V lanskem letu je prišlo 9800 novih tujih državljanov. Slovenija se med vsemi državami Evropske unije nahaja na visokem sedmem mestu prosilcev za azil glede na število prebivalcev.

Tiskovni predstavnik Statističnega urada Slovenije, Martin Bajželj je predstavil zanimive statistične podatke na področju demografije, staranja prebivalstva, zdravstvenih storitev in drugih družbenih vidikov. Slovenija ima nekaj več kot dva milijona prebivalcev. Najbolj zanimivi so bili demografski podatki. Slovenija je tudi v lanskem letu doživela negativen prirastek. Zabeleženih je bilo 1400 rojstev manj kot smrti, smo pa zato dobili 9800 novih tujih državljanov. “V prvi polovici leta 2019 se je število prebivalstva v Sloveniji povečalo za 8400. To pa predvsem zaradi visokega priselitvnega prirastka. Naravni prirastek je bil negativen. V rodno dobo prihaja generacija žensk, ki je številčno nekako šibkejša. Poleg tega pa se za rojstvo otrok odločajo kasneje,” je povedal Bajželj.

Posledica velikih moških migracij iz tujine pa sproža nov mejnik v slovenski demografiji. Zaradi priseljevanja tujcev zaradi dela je prvič v zgodovini v Sloveniji več moških kot žensk. “To je posledica priseljevanja. Sploh tisti, ki so se preselili v zadnjih letih. Glavni razlog je bil iskanje dela. Delež tujih državljanov se počasi povečuje, vendar niso tako veliki skoki, kot bi pričakovali,” je povedal Bajželj. V letu dni se je povečal delež moških na 1000 prebivalcev za 360. Na 1000 moških v Sloveniji pa pride 998 žensk. Slovenija se je znašla v družbi držav Luksemburga, Malte in multikulturne Švedske.

Dramatični podatki o številu tujih državljanov v Sloveniji. (Foto: Odmevi RTV SLO)

Nahajamo se na 7. mestu po številu prosilcev za azil med državami Evropske Unije
Slovenija pa ima zaradi tega, ker je zadnja schengenska država na južni balkanski poti, velik delež prosilcev za azil na število prebivalstva. Po poročanju portala Domovina se nahajamo na visokem sedmem mestu med vsemi članicami Evropske Unije. Slovenija ima 1,4 prosilca na 1000 prebivalcev.

Uradni list vabi na brezplačni seminar Prosilcev za azil migrantskih predstavnikov LGBT skupnosti. Predavala pa bo dr. Neža Kogovšek Šalamon. Sama spada med pomembne predstavnike nevladnih organizacij, ki pomagajo ilegalnim migrantom do azila. (Foto: Nova24tv)

Z največ težavami se soočajo v zadnjem času v Grčiji. Sloveniji pa težavo predstavljajo nekatere nevladne organizacije, ki pomagajo ilegalnim migrantom s svojimi pravnimi sredstvi do azila. V preteklosti smo poročali, da bo ena glavnih predstavnic Mirovnega inšituta, dr. Neža Kogovšek Šalamon v prostorih Uradnega lista predavala o tem, kako zagotoviti azil predstavnikom LGBT skupnosti iz pretežno muslimanskih migracijskih držav.

Turistični ilegalni migranti (Foto: Printscreen)

Delež tujega prebivalstva je 7,1 odstotka vsega prebivalstva v Sloveniji
Glede na delež tujega prebivalstva v Sloveniji se po Bajžljevih besedah nahajamo v povprečju Evropske Unije. Zaradi sodobnih migracij se delež počasi povečuje, vendar naj ne bi predstavljal drastičnih sprememb na področju demografije.

Delež starejših ljudi bi se v Sloveniji lahko do leta 2055 povečal na 33 odstotkov, ki so starejši od 65 let. Besede Janeza Lenarčiča, da se bo zaradi starajočega evropskega prebivalstva v bližnji prihodnosti poselilo Evropo mlado afriško prebivalstvo, ni daleč od resnice. (Foto: STA)

Vendar bi se delež tujega prebivalstva lahko množično povečeval zaradi staranja prebivalstva. Po projekcijah SURS-a bi imeli v Sloveniji leta 2055 že 33 odstotkov prebivalstva starega nad 65 let. Zadnje besede evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča, da se bo Evropa poselila z mladim afriškim prebivalstvom zaradi starajočega evropskega prebivalstva, niso daleč od resnice.

Celotni prispevek si lahko ogledate TUKAJ.

Luka Perš