Razkrivamo, kako je Janković privatnikom omogočil milijonski zaslužek na račun Ljubljančanov!

Foto: STA

V luči prihajajočih lokalnih volitev hrvaški portal Nacional ekskluzivno razkriva novo afero ljubljanskega šerifa Zorana Jankovića, ki je posle energetske obnove 49 javnih objektov v vrednosti 18,8 milijona evrov pod vprašljivimi pogoji dodelil podjetju Resalta v lastništvu ameriškega podjetnika Marka Crandalla. 

Na hrvaškem portalu so se razpisali o podjetju Resalta, za katerim stoji ameriški poslovnež Mark Crandall, saj se je ta znašel v središču škandala, podjetje pa prav tako vedno bolj pogosto posluje tudi na hrvaškem tržišču. Podjetje Resalta je bilo nekoč na hrvaškem tržišču znano pod imenom GGE, d.o.o., in je bilo nosilec projekta za energetsko učinkovito razsvetljavo v istrskem mestu Novigrad. Poleg tega je podjetje podpisalo pogodbe s hrvaškimi državnimi podjetji, kot so Hrvaški gozdovi in s Hrvaški operater tržišča za električno energijo. Hrvaški mediji pa so lani spomladi razkrili, da lastnik podjetja Resalta Mark Crandall pozna srbsko premierko Ano Brnabić, ki mu je pomagala pri sklenitvi posla gradnje velike vetrne elektrarne v Srbiji.

Crandallovo podjetje je naredilo velik posel z mestom Ljubljana, na čelu katerega je že vrsto let župan Zoran Janković. Če se glede grehov ljubljanskega župana spreneveda mnogo slovenskih medijev, pa hrvaški portal ob tem poroča, da ima Janković na svojih plečih niz obtožnic zaradi domnevne korupcije in drugih kriminalnih dejanj, med katere spada mestni proračun, ki naj bi bil po prepričanju odvetnikov oškodovan v vrednosti več deset milijonov evrov.

V središču afere so posli za energetsko obnovo 49 objektov, v katere so investirali Mestna občina Ljubljana in privatni partnerji v razmerju 49:51, medtem ko se dobiček vrača v razmerju 10:90 v korist privatnih partnerjev, med katerimi je prej omenjeni Mark Crandall. Prihodki od investicije, vredne 18,8 milijona evrov, vključno z DDV, bo v naslednjih 15 letih Ljubljani prineslo zgolj 1,9 milijona, medtem ko bodo privatni partnerji prejeli kar 17,5 milijona evrov. Pri tem je potrebno omeniti, da gre le za minimalni zajamčeni znesek, ki bo lahko še višji, če  bo energetska obnova prinesla večji energetski prihranek. To je ustvarilo veliko premoženjsko korist za privatne partnerje na račun proračuna Ljubljane.  Glede na to, da Ljubljana energetsko obnovo v večini financira iz evropskih kohezijskih skladov, je velika verjetnost, da je prišlo tudi do oškodovanja proračuna Evropske unije.

Dolgoletni župan Ljubljane, ki je bil v preteklosti generalni direktor Mercatorja, ki je dandanes v lastništvu Agrokorja, v zadnjih nekaj tednih vodi intenzivno kampanjo za lokalne volitve, ki bodo potekale 18. novembra. Odprtje energetsko obnovljenih šol, vrtcev, javnih kopališč bo po informacijah MOL prihranilo milijon evrov letno, zaradi manjših emisij CO2 pa bo obvarovanih več kot 170.000 dreves.

Ljubljanski župan Zoran Janković. (Foto: STA)

V okviru največjega javno-privatnega partnerstva na področju energetske obnove objektov v Sloveniji, vrednega 18,8 milijona evrov, bi morala biti letos zaključena obnova 49 objektov, od šol, vrtcev, zdravstvenih domov, galerij, športnih objektov, javnih kopališč do objektov mestne uprave. 24. marca lani je MOL za energetsko obnovo omenjenih 49 objektov izbrala konzorcij gospodarskih družb Petrol d.d. in GGE d.o.o.

V odločbi, ki je dostopna javnosti in se nanaša na izbor konzorcija, manjkata dve najpomembnejši strani in sicer tisti, na kateri se nahajajo finančni zneski kakor tudi razmerje razdelitve prihodkov med privatnim in javnim partnerjem.  Iz ostalih strani omenjenega dokumenta je moč videti, da je privatni partner ponudil zgolj 10 odstotkov pogodbeno zagotovljenega prihranka v obdobju 15 let, v primeru večjega energetskega prihranka pa bo razmerje razdelitve prihodkov ponovno šlo v korist privatnega partnerja, in sicer 40:60.

Vendar pa je iz prve pogodbe z dne 6. aprila 2017 razvidno, da je za manjši del tega javno-privatnega partnerstva, natančneje za pet objektov v sklopu 1A, dogovorjeno vračilo donosa v razmerju 90:10 v korist privatnih partnerjev. Investicija, določena v pogodbi, ki zajema obnovo dveh osnovnih šol, enega vrtca, javnega kopališča Tivoli in Zdravstvenega doma Ljubljana-Šiška, je vredna predvidoma 5,3 milijona evrov. Od tega je mesto Ljubljana že vložilo 2,6 milijona evrov, del katerih je bil pridobljen iz kohezijskega sklada EU, privatni konzorcij podjetij Petrol in GGE d.o.o. pa je vložil samo 100.000 evrov več od MOL-a.

Zaradi nepredvidene rasti stroškov, sta Janković in direktor Petrola Tomaž Berločnik 21. maja 2018 podpisala aneks, s katerim je vrednost investicije energetske obnove za pet objektov zarasla na 6,2 milijona evrov, razmerje vloženih finančnih sredstev med javnim in zasebnim partnerjem pa ostane isto. Po pogodbi in aneksu bo prihranek zaradi manjše porabe energije v omenjenih petih objektih po njihovi obnovi na letni ravni znašal 411.863 evrov, po 38. členu pogodbe pa bo privatni partner od tega zneska dobil 90 odstotkov, medtem ko bo MOL dobila samo 10 odstotkov. To pomeni, da bo po podpisu aneksa pogodbe iz letošnjega maja privatni partner dobil 370.676 evrov na leto, mesto Ljubljana pa samo 41.186 evrov. To tudi pomeni, da bo v obdobju 15 let, kolikor bo trajala koncesija, mesto Ljubljana za investicijo v vrednosti 2,9 milijona evrov, prejelo samo 618.000 evrov zagotovljenega povračila, medtem ko bo privatni koncesionar za skoraj isto vloženo vsoto dobil kar 5,5 milijona evrov dobička. Če bo energetski prihranek realno še večji, bo za toliko več zrasel dobiček privatnega partnerja, saj se dodatni prihranek deli v razmerju 40:60 v njegovo korist, razkriva omenjeni hrvaški portal.

Foto: Petrol. Tomaž Berločnik na sliki levo ob odprtju novega bencinskega servisa v Pivki.

Istega dne sta župan Ljubljane in direktor Petrola Berločnik podpisala še sedem identičnih pogodb z enakimi parametri za dodatnih 44 objektov, tako da skupna vrednost investicije projekta “Energetska prenova Ljubljane” znaša 18,8 milijona evrov. Od te vsote bo Ljubljana vložila 9,2 milijona evrov, najmanj 4,80 milijona evrov bo iz evropskih kohezijskih skladov, privatni konzorcij pa samo 370.000 evrov več ali 9,6 milijona evrov.

Pogodbeno zajamčeni letni prihranek zaradi nižjih stroškov za vseh 49 objektov znaša 1,3 milijona evrov, pri čemer bo privatni partner dobil 1,16 milijona evrov, mestna občina pa samo 129.602 evrov. V obdobju 15 letne koncesije bo tako privatni konzorcij Petrol – GGE ustvaril dobiček v višini 17,5 milijona evrov, mesto Ljubljana pa samo 1,9 milijona evrov. To pomeni, da bo skoraj celotni prihranek končal v rokah zasebnega partnerja.

V hipotetičnem primeru, da bi se javno-zasebno partnerstvo ohranilo v razmerju 40:60, ki bi na primer zasebnemu investitorju prineslo 9-odstotni dobiček pri investiciji v javne objekte, so meščani Ljubljane domnevno oškodovani za 5,8 milijona evrov, kolikor znaša razlika med pogodbeno določenim razmerjem 10:90 in domnevnim razmerjem 40:60 v korist zasebnega partnerja.

V začetku oktobra 2018 je Mestna občina Ljubljana ponovno izbrala ponudnika za energetsko obnovo dodatnih 11 objektov, med katerimi so bile tri osnovne šole, trije vrtci, športna dvorana in bazen Kodeljevo, dve objekta mestne uprave in stavba športnega društva Krim. Na javni natečaj je prispela samo ena ponudba konzorcija Petrol d.d., Resalta d.o.o. in Javna razsvetljava d.d., ki ga je mestna občina tudi izbrala. Odločitev o izbiri najboljše ponudbe v javno-zasebnem partnerstvu, ki jo je podpisal župan Janković, navaja znesek investicije v vrednosti 5,8 milijona evrov, zagotovljeni letni prihranek v okviru koncesije za dobo 15 let, pa bi za vseh 11 objektov znašal 385.000 evrov. Tudi v tem primeru ponudnik nudi 10 odstotkov zagotovljenega letnega prihranka MOL-u. Podpisane pogodbe iz letošnjega javnega razpisa še niso dostopne, vendar pa so podatki iz odločitve o izbiri identični tistim iz prvega javnega razpisa, ki je bil objavljen marca 2017. Samo en dan kasneje, 4. oktobra 2018, pa sta Janković in Berločnik podpisala novo pogodbo na osnovi prej omenjenega javnega razpisa.

Na podlagi odkritij hrvaškega portala Nacional dobijo izjave župana Jankovića, ko je ta 6. aprila 2017 podpisoval koncesijsko pogodbo z zasebnim partnerjem Petrol-GEE, povsem drugačen pomen. Župan je takrat namreč izjavil. “Mi smo odgovorni za ta energetski prihranek in če tega ne naredimo, bomo tako mi, kakor tudi konzorcij Petrol in GEE to morali plačati iz svojega žepa. Vse, kar je več od načrtovanih prihrankov, se bo porazdelilo med partnerje.” Prihranki, ki pripadajo mestni občini bodo ostali v lastništvu upravnika obnovljenih objektov. Janković je nato pojasnil, da obstaja načrt, da bi direktorje ljubljanskih javnih organizacij, šol in vrtcev motivirali za uporabo prihranka v izobraževalne namene mladih in starejših občanov. Vendar pa bodo omenjeni direktorji  za dobo 15 let prejeli samo 1,9 milijona evrov iz teh prihodkov ali 129.602 evrov na leto. Ko se to razdeli med 49 energetsko obnovljenih objektov, bo vsak javni zavod, “za izobraževalne potrebe”, povprečno prejel samo 2644 evrov na leto ali 220 evrov mesečno, medtem ko bo zasebni partner prejel 1,1 milijona evrov letno. 

V praksi to pomeni, da bodo imeli direktorji in ravnatelji 49 ljubljanskih šol, vrtcev in drugih javnih zavodov v naslednji 15 letih zaradi energetske obnove, nižje mesečne račune za električno energijo in ogrevanje. To tudi pomeni, da bo šel skoraj celoten prihranek za dobiček privatnega partnerja. V proračunu javnih zavodov energetska obnova torej ne bo igrala vidnejše vloge. Direktor novega partnerja privatnega konzorcija Javna Razsvetljava d.d., ki od leta 1952 skrbi za ljubljansko javno razsvetljavo, je od konca junija 2018 Igor Hrzić iz Zagreba. Tudi njegovo podjetje na Hrvaškem sodeluje s firmo GGE oziroma z Resaltom.

V vsej zgodbi pa je zanimivo ime podjetja, ki je skupaj z enim najbolj znanim slovenskim naftnim podjetjem Petrol, partner v omenjenem konzorciju. GEE d.o.o. se je marca letos preimenoval v Resalta, vendar pa je lastnik kljub spremembi imena ostal isti, podjetje GEE Netherlands B.V. iz Nizozemske. Spletni portal Nacional je o tem podjetju že pisal marca 2018, ko je v okviru projekta Malteški dosjeji objavil podrobno preiskavo o vmešanosti srbske predsednice vlade Ane Brnabić v aferi offshore.

Zanimiva pa je tudi napaka, ki se je zgodila, ko je Slovenija na začetku letošnjega leta uvedla obvezno prijavo dokončnih lastnikov podjetij. 19. januarja 2018, ko je bil zadnji zakonski rok za prijavo v uradni register, je Resalta (nekoč GEE Slovenija) kot edinega lastnika z več kot 20 odstotki delnic navedla Marka Williama Crandalla, s stalnim naslovom v Beogradu, vendar pa so ta podatek že po štirih dneh iz registra izbrisali.

Nizozemsko podjetje GEE je lastnik velike mreže podjetij, ki se ukvarjajo z energetsko obnovo objektov na Češkem, Hrvaškem, v Italiji, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Črni Gori, Srbiji in Bolgariji. Glede na podatke hrvaške sodne evidence je Resalta d.o.o. s sedežem v Zagrebu v 100-odstotnem lastništvu Resalte iz Slovenije, ki je mimogrede ena od članic konzorcija, ki bo svoj dobiček ustvarilo z oškodovanjem Mestne občine Ljubljana.

Foto: iStock

Na vprašanje spletnega portala Nacional so iz Petrola odgovorili, da je omenjeno razmerje razdelitve prihranka med privatnim in javnim partnerjem “vsekakor primeren in razumljiv, pošten ter v skladu z načelom dobrega upravljanja.” Podobno so odgovorili tudi iz Resalte (GGE), da gre za “fer odnos, ki je v skladu dobrega upravljanja, saj temelji na sklenjenih pogajanjih med javnimi in zasebnimi partnerji.” Oba zasebna partnerja sta tudi odgovorila, da pri tem mesto Ljubljana ni utrpelo materialne škode, kakor tudi ne prebivalci Ljubljane. Na vprašanje v kolikšnem razmerju pa si Petrol in Resalta delita dobiček, so odgovorili, da gre za poslovno skrivnost. Župan Janković do ponedeljka, 29. oktobra 2018, na vprašanja, ki mu jih je spletni portal Nacional poslal že prejšnji teden, še ni odgovoril.

N. Ž.