fbpx

Razkrivamo, kako režim preganja raziskovalne novinarje v Sloveniji: Poskušajo jih prestrašiti vnaprej, da si ne bi upali pisati, včasih pa so grožnje tako resne, da tudi uredniki raje odnehajo!

Foto: Nova24TV. Miro Petek in Aleksander Rant sta bila gosta v torkovi oddaji Drugorazredni.

Tudi slovenski novinarji se delimo na prvo- in drugorazredne državljane. Žal je tako, da so med prvorazrednimi predvsem tisti, ki s svojim pisanjem služijo aktualnemu političnemu sistemu. Pa takšnim novinarjem sploh lahko rečemo novinarji, ali gre bolj za družbenopolitične delavce? Sodni pregon zoper socialnega delavca in publicista Francija Donka, na katerega se je v zasebni tožbi zaradi domnevne razžalitve v medijih spravila odvetnica velenjskega centra za socialno delo, Simona Marko, nas je ponovno opozorila, da smo v Sloveniji še daleč od demokratične ureditve, znotraj katere bi novinarji lahko svobodno opravljali svoje poslanstvo. Na to temo smo v torek spregovorili tudi v oddaji Drugorazredni, kjer je voditelj Luka Svetina v studiu gostil odgovornega urednika medija Nova24TV, Mira Petka, in televizijskega urednika Aleksandra Ranta.

Naj spomnimo. Socialni delavec Franci Donko je bil v torek na Okrožnem sodišču v Mariboru spoznan za nedolžnega v primeru zasebne tožbe odvetnice velenjskega centra za socialno delo, Simone Marko. Odvetnica je Donku med drugim očitala, da jo je razžalil z zapisom na portalu 24kul, ko ji je v enem izmed člankov očital, da skupaj z Gabi Čačinovič Vogrinčič in Anjo Kopač Mrak izigrava odločitev vrhovnega sodišča in zadržuje velenjska dečka stran od starih staršev. Očital ji je nečloveško ravnanje do vnučkov in nepriznavanje sodbe Vrhovnega sodišča RS, prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Konvencije pravic otrok do nepretrgane vzgoje.

Na glavni obravnavi, ki je bila odprta za javnost, je Franci Donko sebi v bran povedal, da je kot socialni delavec dolga leta sodeloval v intervencijskih skupinah na terenu in zato dobro ve, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko otroka nasilno odvzamejo, kot so ju starima staršema v velenjskem primeru. Simona Marko namreč že ves čas trdi, da je pravna zastopnica centra za socialno delo in kot taka ni odgovorna za ravnanje socialnih delavk. A neizpodbitno dejstvo je, da se je v tej zadevi večkrat pojavljala na televiziji in kot taka postala javna oseba. Povsem jasno je zagovarjala ravnanje centra za socialno delo in zatrjevala, da kršitev pravice do družinskega življenja, ki je bila onemogočena babici, nima nobene povezave z interesom otrok.

V Sloveniji je samocenzura medijev izjemno kritična
Zmaga Francija Donka na okrožnem sodišču je torej izjemno pomembna za vse slovenske raziskovalne novinarje, ki še vestno opravljajo svoje delo in opravljajo svoje poslanstvo. Za vse novinarje, ki opozarjajo, kritizirajo, razkrivajo in šokirajo s svojimi razkritji. Tino Mamić iz Združenja novinarjev in publicistov Slovenije sicer meni, da sodnega preganjanja novinarjev v Sloveniji ni veliko. A razlogi za to so pravzaprav zaskrbljujoči.

Foto: Nova24TV. Franci Donko je bil v ponedeljek na Okrožnem sodišču v Mariboru spoznan za nedolžnega.

»Mislim, da takšno medijsko preganjanje ne bo postalo slovenski vsakdan, saj je samocenzura tako močna, da novinarji ne pridejo do tega, da bi jih preganjali, novinarji namreč že vedo, kaj morajo reči. To je vrh ledene gore, to se dogaja vsak dan,« nam je povedal Mamić.

Toda to, kaj pomeni novinarsko preganjanje, zelo dobro pozna raziskovalna novinarka s tednika Demokracija, Petra Janša, na katero so se z grožnjami s tožbo spravili zato, ker je nekdanjega predsednika policijskega sindikata označila za “udbovca”. Pa čeprav je šlo za zapis na družbenem omrežju Twitter. “Sodno so nas preganjali tudi zato, ker smo razkrili zgodbo ozadja spontanih vztrajnikov,” se spominja Petra Janša.

Tako ne čuti, da odvetniki včasih novinarjem svetujejo, naj svojih raziskovalnih prispevkov raje ne objavljajo. “Prej sem imel odvetnika, ki mi je, preden sem karkoli objavil, rekel, poglej, nima smisla, nikoli ne moreš vedeti, kako bodo reagirala sodišča, če pade tožba,” pa nam je v pogovoru za oddajo Drugorazredni razkril lastnik medija Požareport, Bojan Požar.

Foto: Nova24TV. Bojan Požar je povedal, da letno prejme od dve do štiri tožbe.

Tino Mamić priznava, da je problem, ker se novinarji in njihovi odvetniki bojijo objavljati zgodbe, saj bi jim sodne bitke vzele veliko denarja in časa. “Toda procesov ni toliko, kot bi jih lahko bilo, so samo nekateri banalno smešni, kot je zadnji v primeru Francija Donka,” poudarja Mamić. Prav Bojan Požar pa spada med tiste, ki si v medijski sferi upajo več in se ne pustijo utišati. “Težko je reči, kolikokrat nas tožijo, v svoji karieri sem imel več deset tožb, a iz vseh sem izšel kot zmagovalec. Recimo, da v povprečju dobim od dve do štiri tožbe na leto. Zanimivo je, da prihajajo tožbe v valovih, Miro Senica jih je denimo v nekem trenutku vložil osem. Politiki se tožbam sicer načeloma izogibajo, ko končajo kariero, pa jih vlagajo za nazaj. V tem primeru Senica in Katarina Kresal,” je še povedal Požar.

Novinarko Demokracije preganjali, ker je objavila pogovore med sodnikom in novinarjem Mladine o aferi Patria
Petra Janša je bila sodno preganjana, ker si je drznila objaviti korespondenco prek elektronske pošte, kako komunicirata sodnik in novinar Mladine o poročanju v primeru Patria. “Ni bil problem sama vsebina teksta, ampak mejli, to je bil pritisk, morali smo plačati odškodnino, nekje 12 tisoč evrov,” se spominja Petra Janša, ki priznava, da so ti pritiski včasih tako močni, da se z uredniki odločijo, da o kakšnih zadevah ne raziskujejo več naprej.

Foto: Nova24TV. Petra Janša je raziskovalna novinarka tednika Demokracija.

Bojan Požar meni, da so takšni pritiski na novinarje predvsem politični ali kapitalski: “Name, ki se ukvarjam več s politiko, se vršijo predvsem politični pritiski, v smislu, da me skušajo prestrašiti vnaprej, da ne bi več pisal o kaki osebi ali zadevi! Čestital pa bi gospodu Donku, da je bil oproščen že na prvi stopnji, to je vedno lepo, saj v navadi ni neke enotne prakse, kako bo odločilo sodišče, kot je to drugod v Evropi.”

Bojan Požar: Slovenija edina evropska država, ki redno obsoja novinarje
Samo Romunija, Slovaška in Slovenija omogočajo kazensko preganjanje novinarjev. A le Slovenija je tista, ki to redno prakticira, je o medijski svobodi in obsojanju novinarjev med drugim povedal Požar. “Jaz osebno se tega ne bojim, ampak jaz nisem najvišja instanca, ki bi odločala o tem, kaj se sme in česa se ne sme pisati,” je še dodala Petra Janša.

Ali je kazenski pregon novinarjev zaradi domnevnega razkritja tajnih podatkov v času elektronskih prisluhov res pravi način za varovanje državnih skrivnosti in pravic prizadetih? Ali ni grožnja z zaporno kaznijo pregrob poseg v svobodo izražanja, kadar novinarji objavijo informacije v javnem interesu in razkrivajo nepravilnosti v delovanju sistema? Ali sedanja zakonodaja preveč ščiti državne institucije, gospodarske družbe in posameznike, ki zakone zlorabljajo za poskus utišanja novinarjev in medijev?

Foto: Nova24TV. Tino Mamić, predsednik Združenja novinarjev in publicistov Slovenije.

In še to. Sodba mariborskega okrožnega sodišča je sledila praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki za podobne primere narekuje oprostilne sodbe. Pravica do svobode izražanja je namreč eden izmed temeljev demokracije v vsaki razviti družbi. Morda bo odločitev sodnice Vanje Verdelj Kokolj v zadevi Francija Donka dala več poguma tudi drugim novinarjem, da si bodo upali opravljati svoje poslanstvo. In da ne bodo zgolj še en kamenček več v mozaiku tistih, ki podpirajo trenutni politični režim.

O tem, kaj sta na to temo v studiu voditelju Luku Svetinu povedala gosta, urednika Miro Petek in Aleksander Rant iz Nove24TV, si lahko ogledate v videoposnetku na spodnji povezavi.

Luka Svetina [povzeto po oddaji Drugorazredni]