fbpx

Razkrivamo! Novinar Tagesposta Stephen Baier o spletkah globoke države proti Janši doma in v tujini!

Na našem spletnem portalu si lahko preberete prevod članka iz tednika Die Tagespost. V njem je novinar Stephen Baier zapisal, da se o predsedniku vlade Janezu Janši v tujini in doma poroča lažnivo in da je zgolj žrtev slovenskega medijsko-političnega tranzicijskega omrežja.

Kritika Slovenije ni upravičena
Izredno kritično poročanje o Sloveniji, ki trenutno predseduje Svetu EU, je neupravičeno. Slovenski predsednik vlade Janez Janša še zdaleč nima takšne moči kot Viktor Orbán.

Slovenski predsednik vlade Janez Janša
Vse več tujih medijev svari pred “orbanizacijo Slovenije”. A če povprašate v Sloveniji, si boste ustvarili povsem drugačno sliko. Med rotirajočim predsedstvom Svetu EU je majhna Slovenija tarča mednarodnih kritik. Celo predstavitev programa slovenskega predsedovanja slovenskega predsednika vlade Janeza Janše v Evropskem parlamentu v Strasbourgu na začetku julija so zasenčili očitki. Janša bi moral “vrednote pravne države živeti doma“, je bil takrat oster nizozemski liberalec Malik Azmani.

“Žal želijo pripadati temu čudnemu klubu, ki ne spoštuje svobodnih medijev, ne prenese neodvisnosti sodstva in ne spoštuje pravic LGBTQ. Korupcija, nepotizem in goljufije temu klubu, ki bi mu radi pripadali, niso tako tuje.” Janša bi moral prenehati izvajati pritisk na novinarje in sodnike. Da je na poti v »neliberalno demokracijo«, je Janši očitala tudi evropska poslanka Ska Keller.

Pretirani očitki zoper vlado v Ljubljani, ki danes prevzema predsedovanje Svetu EU, škodujejo celotni EU.
Vse več tujih medijev svari pred “orbanizacijo Slovenije”. A če povprašate v Sloveniji, si boste ustvarili povsem drugačno sliko: večina medijev predsedniku vlade nasprotuje, pa vendar njihova svoboda ni omejena, meni izkušeni novinar iz Ljubljane. “Orbanizacije ni: Janša nima stabilne večine in podpira ga le malo medijev.” Janša je trenutno na oblasti le zaradi razdora levice, a pravzaprav imajo moč drugi.

Zdi se, da je slovenska družba razdeljena in močno polarizirana. Ob razpadu Jugoslavije pred 30 leti ni bilo prave revolucije, saj so stari komunistični kadri ostali še naprej  na oblasti, v pogovoru za Die Tagespost pojasnjujeta izobražena duhovnika. Stare elite bi želele še vedno obvladovati pravosodni sistem, večino medijev in upravo. “Janše se bojijo, ker je edini, ki jim je lahko nevaren,” pravi eden od duhovnikov. “Sistem namreč pozna.”

Komunistična partija Slovenije se je takrat »taktično umaknila z oblasti« in tako so na koncu “vse njihove strukture ter njihov vpliv ostali nepoškodovani”, za naš časnik potrjuje publicist Tomaž Zalaznik, direktor Inštituta Nove Revije in soustanovitelj Foruma za humanistiko Ljubljana. “V javni upravi, sodstvu, akademski sferi, finančnih institucijah, zavarovalništvu in gospodarstvu so vsi njihovi predstavniki ostali na položajih.” Nekdanji komunisti so po novem delovali kot liberalci ali socialni demokrati. Milan Kučan, do leta 1990 vodja slovenskih komunistov, je bil med letoma 1991 in 2002 predsednik neodvisne Slovenije. Mnogo Slovencev meni, da še danes vleče niti ter usklajuje državno levico in upravlja mnoge medije.

Liberalka Sophie in’ t Veld in premier Janez Janša (Foto: Vlada RS/Wikimedia)

Zavzema se za protikomunistično Slovenijo
Druga, protikomunistična Slovenija je zbrana pod Janezom Janšo, ki je bil med letoma 2004 in 2008 ter znova na kratko v letih 2012 in 2013 predsednik vlade. Vsak njegov mandat so spremljali očitki, demonstracije in protesti. Levica si prizadeva “obdržati monopole, ki so ostali v njihovi domeni, in predstavljajo dve tretjini državnega proračuna,” pravi Tomaž Zalaznik. “Posebno poglavje je sodstvo s svojimi oligarhijami, ki te sisteme ščiti pred kakršnimi koli spremembami.”

Tako kot mnogi tudi Zalaznik vir vsega zla vidi v tem, da leta 1991 ob osamosvojitvi Slovenije izpod komunistične Jugoslavije ni bilo lustracije, torej ni bilo radikalne menjave vodstva in elit, prav tako pa zagovornikom starega režima delovanje v politiki ni bilo prepovedano. Takratne večine prava demokracija ni zanimala, zato je bilo v 30 letih neodvisnosti le šest let konservativne politike.

Potem je tu še finančni privilegij levice: “Leta 1992 se je začela denacionalizacija družbenega premoženja, prodaja podjetij v državni lasti ter vračanje nekoč nacionaliziranega premoženja.” Zalaznik se previdno izrazi: “Obstajajo domneve, da je bila privatizacija nekdanjega državnega premoženja v gospodarstvu izvedena tudi s tistimi sredstvi, ki jih je komunistična partija pred razglasitvijo neodvisnosti prenesla v tujino.”

Fotomontaža: Matic Štojs Lomovšek

Kakšno vlogo imajo oligarhije

Na teh finančnih virih temelječe oligarhije naj bi se tako že tretjo generacijo ohranile na čelu mnogih struktur. “Z nadzorom političnega prostora v državnem zboru in vladi so novo zakonodajo prilagodili lastnim oligarhičnim interesom. V primeru sodnega postopka bi bili obvarovani pred sodstvom, ki prav tako ni bilo deležno nobene omembe vredne reforme,” je pojasnil Zalaznik. Oligarhije so medsebojno povezane in druga drugo ščitijo. Prav tako imajo edini dovolj sredstev, da lahko vplivajo na velike medije.

Okoli 90 odstotkov medijev v državi je levo usmerjenih, je v intervjuju za časnik Die Tagespost potrdil nekdanji predsednik slovenskega državnega zbora, zdravnik in teolog France Cukjati. Javni Radioteleviziji Slovenija očita širjenje propagande proti Janševi vladi. Cukjati in njegovi številni prijatelji so darovali več tisoč evrov za ustanovitev alternativne televizijske hiše, saj menijo, da je  ustvarjanje resnične pluralnosti medijev ena najpomembnejših nalog v državi.

Cukjati oporeka mnenju, da si Janša poskuša podrediti tiskovno agencijo STA, saj obstaja državna pogodba o sofinanciranju, s katero je predhodna vlada agenciji obljubila, da jo bo “po potrebi” finančno podpirala, vendar se pojavljajo očitki, da so si nekateri v STA nezakonito prilastili velike vsote denarja. To je treba razčistiti.

Cukjati meni, da je v Sloveniji na delu neke vrste “globoka država”, katere nevidne strukture segajo v komunistični čas nekdanje Jugoslavije. Pred letom 1991 so tedanji vodilni v tujino nakazali okoli 70 milijard evrov. Ta sredstva naj bi bila vse do danes namenjena podpori politično-gospodarskih oligarhij v državi. Z njimi naj bi bile denarno podprte kariere v javni upravi, sodstvu, medijih in politiki. “Pri tem gre za vpliv, leva ideologija je kvečjemu orodje,” meni Cukjati. Nekdanji predsednik države Milan Kučan je “simbolni lik” starih struktur, ki naj bi bil zadolžen za ohranjanje sistema.

Nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša je eden tesnih članov pravosodnega omrežja Emila Zakonjška.

V zapor zaradi lažnih obtožb
Danes je prepozno za pravo lustracijo, ki smo jo zamudili leta 1991: “Leta 1991 noben sodnik ni izgubil svojega položaja, temveč ravno nasprotno: sodniki, ki so bili prej komunistično usmerjeni in so zdaj proti Janševi vladi, zasedajo najvišje položaje.” Zdaj je potrebna potrpežljivost in drugi Janšev mandat. Slednjega trikratnemu predsedniku vlade niso privoščili niti 2008 niti 2013. “Takrat so vodili vojno proti Janši,” je Cukjati pojasnil za časnik Die Tagespost. V luči nabave finskih oklepnikov Patria so mu očitali korupcijo. Obtožbe so bile že zdavnaj ovržene, vendar je zaradi tega Janša takrat moral v zapor.

Levica je v Sloveniji komajda privlačna in nima priljubljenih osebnosti. “Program levih strank je samo biti proti Janši in za ideologijo LGBTIQ.” Cukjati je prepričan, da bi Janša na volitvah prejel več kot 25 odstotkov glasov, vendar meni, da bo ostal na oblasti do naslednjih rednih volitev prihodnjo pomlad. “Levica nima sposobnih ljudi.” Janša je “moder in prijeten mož”, ki ga načrtno demonizirajo. »Ko sem bil predsednik državnega zbora, so mediji o meni pisali nemogoče stvari. Takrat sem izkusil, kaj pomeni, če je 90 odstotkov medijev proti eni osebi,« se je Cukjati ozrl v preteklost.

Ovrgel je tudi tezo o “orbanizaciji Slovenije”. “Janša ima številne dobre prijatelje – ne samo na Madžarskem, temveč tudi na Poljskem, Hrvaškem, Slovaškem ali v Italiji. Prvič sta hrvaški in slovenski predsednik vlade prava prijatelja!” V Sloveniji vsekakor zaskrbljeno spremljajo čedalje pogostejše hujskanje marsikatere institucije EU proti Madžarski. Zaušnice, ki naj bi jih Orbánova vlada prejela od Evropske komisije zaradi zakonodaje o zaščiti otrok, so “tudi v Sloveniji poslabšale javno mnenje o bruseljski birokraciji”.

Foto: Matic Štojs Lomovšek

Negotova perspektiva

“Janša poskuša uničiti ustaljene sisteme,” pravi Tomaž Zalaznik. Sam prevladuje v ne-levem prostoru, toda težko bo pridobil večino. Janši je zvestih 25 odstotkov volivcev. “Za doseganje 50-odstotnega pragu je potreben širši okvir, s katerim bi navdihnili ljudi in sprejeli potrebne ukrepe za prihodnost.” Četudi je do volitev spomladi 2022 mogoče pričakovati nove stranke, perspektiva ostaja negotova. Medtem mladi iščejo svojo prihodnost v tujini, “zlasti izobraženi mladi,” pravi Zalaznik. “Srednja generacija, družine se borijo za preživetje. Zato se izogibajo politiki, ki se lahko maščuje tistemu, ki bi posegal v njene domene.”

Stephan Baier, Die Tagespost