fbpx

Razrešili dr. Miho Pogačnika – še ena politična razrešitev strokovnjaka brez vsebinskih razlogov

Dr. Miga Pogačnik je bil visoki predstavnik za nasledstvo tudi od leta 2005 do 2009 (Foto: STA)

Vlada Roberta Goloba je na včerajšnji seji med drugim razrešila s položaja visokega predstavnika za nasledstvo dr. Miho Pogačnika in na ta položaj vrnila njegovo predhodnico Matejo Vraničar Erman, ki je bila v času vlade Mira Cerarja tudi ministrica za finance. Na vprašanje, zakaj ni že prej odstopil sam, Pogačnik odgovarja, da ni politik, ampak strokovnjak – poleg tega se politika glede nasledstva v času 14 vlad ni spreminjala. Razrešitev Pogačnik vidi kot čisto politično potezo, ki jo sicer spoštuje, a ob tem poudarja, da vsebinski razlogi za razrešitev niso obstajali.

Marca lani je vlada Janeza Janše za visokega predstavnika za nasledstvo imenovala dr. Miho Pogačnika – kot visoki predstavnik je bil tudi pooblaščen za pogajanja o prevzemu jamstva za devizne hranilne vloge v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu. Visoki predstavnik za nasledstvo skrbi tudi za uresničevanje sporazuma o vprašanjih nasledstva ter predstavlja in zastopa stališča, ki jih je predhodno potrdila vlada. Pri svojem delu sodeluje tudi z resornimi ministrstvi, skladom za nasledstvo, Banko Slovenije ter drugimi državnimi organi in institucijami, pooblaščenimi za izvajanje sporazuma o vprašanjih nasledstva glede vprašanj, ki nastanejo pri njegovem izvajanju. Strokovnjak za mednarodno pravo Pogačnik je od aprila 2020 vodil službo vlade za zakonodajo kot v. d. direktorja. Visoki predstavnik za nasledstvo je bil že od aprila 2005 do aprila 2009, v tistem obdobju je vodil tudi slovenski del mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za slovensko-hrvaško mejo.

Na včerajšnji seji je vlada Roberta Goloba strokovnjaka za mednarodno pravo razrešila s položaja visokega predstavnika in na to mesto vrnila Matejo Vraničar Erman, ki je bila visoka predstavnica od julija 2019 pa do prihoda Pogačnika. Po oceni Pogačnika je izbira predstavnice primerna, dobro je, ker področje pozna že od prej. Ob tem pa lahko izpostavimo, da je za razliko od Pogačnika Ermanova finančna strokovnjakinja – ni torej mednarodna pravnica ali pogajalka. Na vprašanje, zakaj ni odstopil sam, Pogačnik odgovarja, da zato, ker ni politik – nikoli ni bil v nobeni politični stranki – ampak je vrhunski strokovnjak na svojem področju. Poleg tega se politika glede nasledstva v času 14 vlad ni spreminjala, v vseh obdobjih se je osredotočala na spoštovanje dunajskega sporazuma. Iz tega razloga razrešitev vidi kot čisto politično potezo, ki jo sicer spoštuje, ampak vseeno poudarja, da vsebinskih razlogov za razrešitev ni bilo. “Edini razlog, da so me razrešili, je ta, da sem bil nastavljen v času vlade Janeza Janše,” je poudaril bistvo zgodbe.

Pogačnikova specializacija je torej mednarodno pravo in mednarodna pogajanja, za kar je tudi usposobljen, in na tem področju so v času njegovega delovanja tudi marsikaj dosegli. Kljub epidemiji se je veliko naredilo, v nadaljevanju navajamo poglavitne aktivnosti na področju nasledstva, od 18. marca 2021 dalje:

– Slovenski in srbski visoki predstavnik za nasledstvo sta se 16. decembra 2021 sešla na bilateralnih konzultacijah v Ljubljani. Slovenija je na podlagi dogovora na sestanku srbski strani posredovala informacijo o problematiki petih slovenskih podjetij v Srbiji, ki po sodni poti zahtevajo vračilo nepremičnega premoženja v Srbiji.

– Slovenija je na podlagi dogovora med Arhivom Republike Slovenije in Jugoslovansko kinoteko iz Beograda decembra 2021 prevzela originale 13 slovenskih celovečernih filmov (Na svoji zemlji, Trst, Kekec, Jara gospoda, Svet na kajžarju, Dobri stari pianino, Dobro morje, Akcija, Veselica, Ti loviš, Naš avto, Tri četrtine sonca in Balada o trobenti in oblaku), ki so bili  v hrambi v Jugoslovanski kinoteki. Navedeni filmi predstavljajo neprecenljivi del slovenske kulturne in filmske dediščine, zato si je Slovenija od razpada nekdanje Jugoslavije prizadevala za njihovo vrnitev na ozemlje Slovenije.

– Slovenija je 26. maja 2021 organizirala sestanek Skupnega odbora za premično in nepremično premoženje, ki so se ga udeležili predstavniki vseh držav naslednic, sestanek je potekal po avdio-video povezavi.

– Na sestanku pooblaščenih predstavnikov držav naslednic za premoženje diplomatskih in konzularnih predstavništev SFRJ 13. in 14. septembra 2021 v Sarajevu sta bili Sloveniji dodeljeni stanovanje v Rimu in zemljišče nekdanje SFRJ v Bejrutu. Gre za 12. in 13. nepremičnino, ki sta bili Sloveniji dodeljeni po nekdanji SFRJ.

– Države naslednice so 9. 3. 2022 sklenile prodajno pogodbo za nekdanjo misijo SFRJ pri OZN v New Yorku na naslovu 854 Fifth Avenue. Dogovorjena kupnina znaša 50 milijonov USD, od česar Sloveniji skladno s Sporazumom o vprašanjih nasledstva pripada 14 odstotkov oz. 7 milijonov USD.

– Slovenija in Srbija sta decembra 2021 podpisali pogodbo, s katero je Slovenija prodala Srbiji svoj 14-odstotni solastniški delež nepremičnine bivše SFRJ v Bernu za nekaj več kot 1 milijon CHF.

– Okrožno sodišče na Dunaju je avgusta 2021 izdalo odločitev o razdelitvi pri sodišču položenih sredstev nekdanje Adria Bank. Odločilo je, da se sredstva razdelijo med pet držav naslednic nekdanje SFRJ v skladu z resolucijo št. 39 Skupnega odbora držav naslednic za Prilogo C. Po pravnomočnosti odločitve bo Sloveniji pripadlo približno 3,8 mio EUR.

– Projekt digitalizacije skupnih zveznih arhivov SFRJ, ki poteka na pobudo Slovenije, je bil z namenom pridobivanja finančnih sredstev iz mednarodnih in evropskih virov julija 2021 v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in Arhivom RS predstavljen na 6. znanstveni konferenci v okviru berlinskega procesa.

Sara Bertoncelj