fbpx

Režiser in član Programskega sveta RTV SLO Igor Prodnik pojasnilo RTV SLO glede nastanka tehnične napake pri pogovoru s predsednikom vlade označuje kot zavajajoče in povsem neprimerno!

Foto: Twitter Rosvita Pesek

Kdorkoli si je na prvem programu javne RTV Slovenija ogledal intervju predsednika vlade Janeza Janše z voditeljico Rosvito Pesek, je lahko opazil, da zvok nikakor ni bil korekten. Ko je Janša odgovarjal na odgovore, se je namreč v ozadju na ves glas slišal zvok brzice. Ker je bilo spremljanje intervjuja tako moteče, se je na javni zavod, od katerega bi človek pričakoval popoln profesionalizem, naslovilo vprašanje, kako to, da je prišlo do takšne tehnične napake. Vodja Organizacijske enote Televizijske produkcije Jože Knez je sicer izrazil obžalovanje za takšen prispevek in ob tem lokacijo snemanja izpostavil kot razlog da je do tega prišlo, saj naj bi bil zajem zvoka na tej lokaciji otežen. “Odgovor, ki so ga posredovali v zvezi s snemanjem predsednika vlade je zavajajoč in povsem neprimeren (profesionalnemu) javnemu zavodu, kot je RTV Slovenija,” je prepričan režiser in član Programskega sveta RTV SLO Igor Prodnik. 

Jože Knez je v pojasnilu uvodoma izpostavil, da so še enkrat pogledali in poslušali zvok pri prispevku, kjer zvok naj ne bi bil korekten. “Na omenjeno snemanje sta bili poslani dve ENG snemalni ekipi. Najprej je potrebno spomniti na ukrepe, ki so bili sprejeti zaradi Covid 19, kjer je izrecno navedeno, da se ne uporablja gumbkov (bubic), ki se pripnejo na govorca/voditelja. Snemanje je bilo realizirano z dvema kamerama in dvema usmerjenima mikrofonoma, ki sta bila korektno postavljena (postavitev vidna v Utripu 11.7.).”

“Napoteni snemalni ekipi sta se trudili posneti tehnično korektno video in avdio signal,” je izpostavil Knez in dodal, da so bili posnetki obeh kamer (vsaka za sebe) tehnično korektni. “Vendar pa, ko sta bila izdelka poslana v montažo, so kolegi opazili, da je na kameri, ki je snemala predsednika vlade prisoten visok nivo visok nivo šuma vode, ki teče v ozadju. Seveda gre za povsem fizikalni vpliv, saj je bil predsednikov mikrofon obrnjen proti brzici, novinarkin pa od brzice stran.”

Foto: Posnetek zaslona

Za korekten zvok bi prispevek morali obdelati v Postprodukciji
“Posnetek govora je popolnoma razumljiv, vendar pa problem predstavlja razlika v zvoku med govorcema, ki ni posledica slabe izvedba snemanja, temveč vpliva šumov okolja. Uporabljen je bil Sennheiser MKH 70, ki je najbolj ozko usmerjen mikrofon, kar jih trenutno premoremo, zato tudi takšna razlika med obema signaloma. Prilagam smerno karakteristiko uporabljenega mikrofona,” je izpostavil in podal prepričanje, da je šlo za nepravilno izbrano lokacijo snemanja (ki je slikovno izredno všečna, žal pa neustrezna za zajem zvoka). “Za korekten zvok v prispevku bi prispevek morali obdelati v Postprodukciji (sinhro studio), kar pa zaradi časovne stiske (objava isti dan) ni bilo možno izvesti. Žal mi je, da se nam je zgodil tak prispevek, vendar pa gre tukaj za slab izbor lokacije (šum vode v okolici), kar je izničilo trud ekipe, ki je svoje delo opravila korektno.”

Povsem varno bi lahko uporabljali “bubice” in le te razkužili z alkoholom brez škode za naprave
Režiser Prodnik, ki se je pod diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, smer filmska in televizijska režija, v Veliki Britaniji izpopolnjeval iz filmske in video produkcije in postprodukcije in med drugim opravljal delo v. d. direktorja Filmskega sklada RS in direktorja Direktorata za medije, je odgovor Organizacijske enote Televizijske produkcije v povezavi s snemanjem označil kot zavajajoč in in povsem neprimeren (profesionalnemu) javnemu zavodu, kot je RTV Slovenija. “Če ste videli in kot profesionalci vedeli, kakšna je situacija glede snemanja ob vodi, bi lahko povsem varno uporabljali “bubice” in le te razkužili z alkoholom brez škode za naprave, saj je le alkohol priporočljiv za čiščenje mikrofonov ((tudi limited Neumann Anniversary studijskih mikrofonov, kot so M149 in U87 – pri U87 se na “pop shutzu” vidi koliko ostane posušene sline po enem “spikiranju”). Min. 30 odstotkov vsebnost alkohola virus COVID-19 na tovrstnih napravah uniči najkasneje v 30 sekundah: (vrhunski izdelek Spritus, ki ne pušča sledov, stane npr. v Muller-ju v Sloveniji cca. 2 evra),” je pojasnil Prodnik.

“BOOM mikrofon Sennheiser MKH 70, je poleg mikrofona Neumann KMR 82 edini tako ozko usmerjen na tržišču (v resnici gre za identičen mikrofon), ki deluje optimalno ozko usmerjeno na distanci 2m – 3m, seveda pa je namenjen za večje daljave, če ni vmes v isti ozki liniji večjega izvora zvoka z večjo jakostjo,” pojasnjuje Prodnik in ob tem poudarja naslednje zlato pravilo: če so razmere na lokaciji snemanja nepredvidljive, se vedno istočasno snema z boom mikrofonom in z bubicami. “Tudi, če ste snemali samo z boom mikrofoni, če je bil vsak mikrofon usmerjen direktno v osebo snemanja (boom mojster z boom palico) in če je bil jakostni razpon v snemalni napravi naprimer kameri ali posebni snemalni napravi za ton, pravilno nastavljen (vsaj 75- 80 odstotkov) se vode ne bi smelo slišati!”

Asistent kamere ali tonski tehnik mora imeti vedno na glavi slušalke
Po besedah Prodnika mora asistent kamere ali tonski tehnik vedno imeti na glavi slušalke, da vseskozi posluša snemani ton in lahko vedno pravilno odreagira, če je karkoli narobe že pred samim začetkom snemanja, ko naredi glasovni (voice) test ali pa tekom samega snemanja, če opazi, da je bilo karkoli narobe. “Zato tudi je zadolžen in mora opravljati svoje delo. Poleg tega, je snemalec vedno dolžan preveriti kaj dela njegov asistent – zlato pravilo, vendar naprimer, če je bil nivo snemanja tona nastavljen prenizko zaradi kakršnihkoli razlogov, v tem primeru je dinamični razpon med šumom, drugimi zvočnimi viri itd. in samim govorom majhen in, če nato v sami montaži takšen ton jakostno dvignejo potem je jasno, da je sam govor bistveno manj slišen, glede na druge zvočne vire, kar se je verjetno tudi zgodilo,” je prepričan.

Foto: Posnetek zaslona

“Vendar pa še vedno ni nobene “panike”, če gre le za govor, saj se z enostavnim orodjem RX7 (npr. dialogue isolate) to lahko reši samo v nekaj minutah v sami montaži, saj plug-in aplicirate na celotno audio stezo in za to ni potreben sinhro obdelava, podobno kot se da v nekaj sekundah dvignili ton. Seveda pa se lahko to naredi tudi v sinhru – v manj kot pol ure,” poudarja Prodnik in dodaja, da preprosto ne verjame, da javna RTV SLO ne bi imela v svojih montažah teh orodij, saj je to standard v svetu (poleg Steinberg Spectral Layers PRO in Adobe Aduition Spectral repair orodij).

Prodnik je Organizacijski enoti Televizijske produkcije svetuje, da če na na RTV SLO ne posedujejo orodja RX7, lahko nakup opravijo kar preko interneta in to le v nekaj minutah. Po inštalaciji orodja, ki vzame 10 minut, se ga aktivira in softwersko avtorizira za tisto montažo, kjer je to potrebno. “Če imate premalo iLOOK USB ključkov ali pa le teh nimate, lahko kasneje prenesete licenco na iLOOK USB zaščitni ključek. Ena licenca je lahko softwersko avtorizirana za en računalnik in še hardwersko za drugi računalnik preko USB iLOOK ključa – torej lahko imate eno licenco na dveh računalnikih hkrati.”

Igor Prodnik (Foto: STA)

“Odkar so na tržišču večkanalni 32bit-floating rekorderji kot naprimer Zoom F6, se lahko uporablja le te za snemanje zvoka, saj imajo dinamični razpon preko 1100 dB. Zaradi tega se nivoji več ne nastavljajo in se vedno snema celoten razpon zvoka – Audio RAW. Tako ne more priti do nikakršnih anomalij in se nato v sami montaži uporablja tisti zvok, ki je zaželen! V naprimer. Davinci Resolve 16 ali Steinberg Nuendo 10.3 okolju pa se celoten ton iz več stez iz več rekorderjev avtomatsko sinhronizira v le nekaj sekundah. Če želite, vam lahko dostavim fotografije in teste opreme, ki sem jo opisal, prav tako pa tudi študijo delovanja alkohola na virus COVID-19,” je še poudaril v poduk javni RTV Slovenija.

Glede na to, da so v plačevanje RTV prispevka primorana vsa slovenska gospodinjstva, je najmanj kar državljanke in državljani pričakujejo profesionalnost in objektivnost. Ko prihaja do takšnih tehničnih napak in to ravno pri predsedniku vlade, za katerega se ve, da javni RTV SLO ni pretirano povšeči, se marsikdo upravičeno vpraša, če bi se mar to zgodilo pri pogovoru z nekdanjim predsednikom vlade. Kakorkoli, dejstvo je, da ima RTV SLO na razpolago precej več ljudi in boljšo opremo, kot marsikatera televizija, zato mesta za napake ne bi smelo prihajati.

Nina Žoher