fbpx

Romana Tomc: Obnašanje najvišjih predstavnikov oblasti je povsem nedoraslo temu, kar od vodstvenih državnih kadrov pričakujemo

Evropska poslanka Romana Tomc (Foto: Tamara Bizjak)

Tokrat se pogovarjamo z evropsko poslanko Romano Tomc, vodjo slovenske delegacije pri ELS, podpredsednico odbora za zaposlovanje in podpredsednico Slovenske demokratske stranke. Pogovarjali smo se o dogodkih preteklega leta tako na evropskem kot domačem parketu, o tem, kako na dogajanje v Sloveniji gledajo iz evropskega parlamenta, kaj je zaznamovalo leto, ki se izteka, in kakšni so načrti za leto 2023.

Leto 2022 se poslavlja, kar burno je bilo na evropskem in domačem parketu. Kaj ga je po vaše zaznamovalo?

Letošnje leto je žal v znamenju vojne v Ukrajini in njenih posledic. Nič se ne more primerjati z izgubljenimi življenji v Ukrajini, v državah EU pa zaradi tega čutimo velike ekonomske posledice, predvsem na energetskem področju. Dvig cen energentov, ogrožene dobavne verige, pritisk na cene prehranskih izdelkov. Evropska unija skuša na eni strani pomagati Ukrajini, na drugi pa zavarovati svoje prebivalce. Za Slovenijo je bilo to leto volitev in referendumov. Rezultati teh odločitev bodo vplivali na kakovost življenja. Pravzaprav že vplivajo, še bolj pa se bo to poznalo v prihodnjem letu.

Kako bi lahko komentirali državnozborske volitve pol leta po svobodnjaškem vodenju te vlade? Menite, da ljudje plešejo?

Vse bolj postaja jasno, da je plesišče rezervirano le za izbrance. Drugi so statisti, ki so oddali svoje glasove v upanju, da bodo tudi sami deležni nekaj drobtinic. Nasedajo lažnim obljubam, ki se jih po volitvah nihče več ne spomni. Razočaranje je veliko, kljub temu pa mnogi tega ne bodo priznali, saj bi s tem priznali svojo zmoto. Volitve v Sloveniji so res nekaj posebnega. Kolegi v evropskem parlamentu težko razumejo, kako lahko v Sloveniji vedno znova zmaga nov obraz. Tega v razvitih demokracijah ne poznajo. Nove stranke sicer lahko dobijo nekaj pozornosti volivcev, ki so razočarani nad dotedanjim vodenjem države, težko pa dobijo takšno večino. Še bolj nerazumljivo je, da se to ponavlja iz volitev v volitve. Jasno je, da brez medijev in t. i. civilne družbe, kjer gre za čisti politični aktivizem, skrit pod krinko borcev za človekove pravice in podobnimi floskulami, to ni mogoče.

Kaj je po vaše največji fiasko te vlade do sedaj?

Pravzaprav se lahko vprašamo, kaj od narejenega ni fiasko. Ukrepi, ki so bili sprejeti do sedaj in naj bi zagotovili pomoč gospodarstvu in ljudem, so, milo rečeno, nezadostni. Če jih primerjamo z ukrepi v drugih državah EU, ugotovimo, da so prepočasni in premalo intenzivni. Na to opozarjajo tudi podjetniki. Komunikacija je pod ravnjo, vrstijo se kadrovske čistke. Razveljavljajo davčno zakonodajo, ki je bila sprejeta pod vlado Janeza Janše, in s tem ljudem nižajo plače.

Nobena država v teh časih ne dviguje davkov, kot to počne Golobova vlada. Obnašanje najvišjih predstavnikov oblasti je povsem nedoraslo temu, kar od vodstvenih državnih kadrov pričakujemo. Obnašajo se kot oblast, ki ji nihče nič ne more. Mediji jim krijejo hrbet, ljudem posredujejo informacije na način, ki prikriva dejansko stanje, njihove napake relativizirajo, vsaka poteza je označena kot velikanski uspeh. To sicer lahko prikrije dejansko stanje za nekaj časa, prej ali slej pa bodo ljudje posledice neučinkovitosti vlade čutili v svojih denarnicah in zmanjšanju standarda. Bodo pa na drugi strani nekateri iz teh razmer potegnili ogromne privilegije zase.

Poglejmo se še malce v ogledalo. Kaj pa stranka SDS, katere podpredsednica ste? Kje je mesto stranke, kje jo vidite v prihodnosti?

SDS bo ostala desnosredinska stranka, ki stoji za svojimi načeli. Še naprej bomo svojo politiko gradili na vrednotah, v katere verjamemo in jih zagovarjamo od svojega nastanka. To pa še ne pomeni, da tudi mi ne potrebujemo stalnega prilagajanja in izboljševanja. Življenje nas ves čas sili k spremembam. Če ne delamo tudi na sebi, se ustavimo. Po tem turbulentnem letu in po dveh res intenzivnih letih uspešnega vodenja vlade je čas, da naredimo temeljito analizo, razmislimo, kje so še možnosti za izboljšanje naše organizacije in predvsem, kako se prilagoditi novim razmeram, kjer veliko vlogo igrajo tudi novi načini komunikacije z volivci. Posebnost slovenskega političnega prostora nas sili v to, da se ne pripravimo samo na tekmovanje s političnimi tekmeci, ampak tudi z vsemi drugimi, ki sicer zase pravijo, da niso del politike, čeprav je njihovo delovanje politično.

Bistveno je, da ne izgubimo svoje smeri, da ostanemo trdni pri obrambi svojih vrednot in da se ne pustimo zapeljati poskusom, ki bi nas preusmerili v nepotrebne konfliktne situacije. Drugi se veliko ukvarjajo z nami, nam svetujejo, kaj naj naredimo, nas uničujejo, žalijo in pošiljajo na smetišče zgodovine. Mi se bomo raje ukvarjali s sabo in s tem, kaj lahko naredimo za razvoj Slovenije. Oblasti bomo gledali pod prste, predlagali izboljšave v okvirih, ki nam jih opozicijski položaj dopušča. To, da ne bomo plesali po njihovih taktih, ampak po svojih, jih boli, nas pa krepi. Zagotovo bomo na naslednjih volitvah močnejši, opremljeni z izkušnjami in novim pristopom do volivcev. SDS je stranka, ki bo krojila slovensko prihodnost.

Romana Tomc (Foto: SDS)

Potem smo imeli predsedniške volitve, desnica je imela po dolgih letih kandidata v drugem krogu. Kaj je manjkalo? Kaj so ljudje izbrali?

Jasno je, da ni šlo za izbiro najboljšega kandidata. Šlo je za tekmo med levico in desnico. Podobna zgodba kot na parlamentarnih volitvah. Neverjetno je, kaj vse so ljudje pripravljeni spregledati, samo da ne bi zmagal kandidat desnice. Si predstavljate, da bi Logar nosil takšen nahrbtnik, kot ga nosi izvoljena predsednica? Njegov edini “greh” je bil, da je član SDS. Vse to kaže, kako globoko smo zabredli in kako daleč smo še od prave demokracije. Kljub temu je dr. Logar dosegel izjemen rezultat, za kar mu iskreno čestitam.

Še zadnje volitve, lokalne. Tukaj se je potrdilo, da SDS zastopa interese podeželja. Kaj vam manjka v mestih?

SDS zastopa interese vseh. Struktura prebivalcev v mestih pa je seveda zelo drugačna kot na podeželju. Mirno lahko rečem, da je Ljubljana za desnico ta čas izgubljeno mesto. Vsaj v današnjih razmerah. Tudi nekatera druga mesta. Zunaj urbanih središč, v manjših občinah je slika popolnoma drugačna. Ljudje bolj čutijo, kaj je nekdo v lokalni skupnosti naredil za kakovost življenja. Bolj cenijo dobro delo županov.

SDS v lokalnem okolju dosega dobre rezultate. Imamo veliko županov in vpliv v občinskih svetih. Čeprav se kaže trend, da je čedalje več županov nestrankarskih kandidatov, je treba vedeti, da mnogi od njih kandidirajo s podporo strank. Tudi s tega vidika je SDS navzoča v veliko občinah. Zanimiv je razkorak med uspehom neke stranke v lokalnem okolju in na nacionalni ravni. Muhe enodnevnice v lokalnem okolju redko dobijo priložnost. Čim bliže si ljudem, bolj vidijo, kdo zasluži priložnost, čim dlje si, več lažnih obljub lahko daš.

Še besedo ali dve o referendumih. Kateri je za vas najpomembnejši in kako si razlagate dejstvo, da se v kampanjo vključuje Inštitut 8. marec, ki je financiran iz tujine?

Po siloviti kampanji, ki so jo vodili, lahko vidimo, kako zelo pomembni so bili ti referendumi za levico. Tudi tu se je potrdila logika delitve na levo in desno, moč medijev in aparata v ozadju. Žal mi je, da so bili ljudje premalo seznanjeni z vsebino, tudi soočenja so bila pogosto vsebinsko nejasna, predvsem pa izjemno zavajajoča. Pri zakonu o dolgotrajni oskrbi so ljudje celo po končanem referendumu še vedno mislili, da so z glasom “za” glasovali za dolgotrajno oskrbo. Na žalost pa so z glasom “za” izglasovali prestavitev dolgotrajne oskrbe vsaj za eno leto, najbrž še za dlje. Bili so zavedeni, glasovali so v nasprotju s svojimi interesi.

Glede 8. marca pa ne bi izgubljala besed. Tem političnim aktivistom, financiranim iz tujine, dajemo preveliko pozornost. Vem, dajejo jim jo mediji, ampak tudi mi se na družbenih medijih preveč ukvarjamo z njimi. Ne bi pa škodilo resno preverjanje finančnega poslovanja, povezav z levo politiko in na podlagi tega sprožitev ustreznih korakov za ugotavljanje nedovoljenega financiranja političnih kampanj.

Sedaj pa na evropski parket. Prav v času intervjuja je Bruslju odmeva korupcijski škandal, v katerega je vpletena socialistka, podpredsednica evropskega parlamenta Eva Kaili. Policisti naj bi bili pri njen našli več vreč denarja. Vse to naj bi bilo povezano s Katarjem, ki naj bi bil poskušal vplivati na vizumsko zakonodajo. Poleg Kailijeve je bil aretiran tudi sindikalist Visentini in nekdanji evropski poslanec socialist Panzeri. Kako komentirate ta škandal?

Korupcija v evropskem parlamentu je nedopustna. Ni pa prvič in tudi ni presenečenje, da se je zgodila socialistom. Spomnimo se samo slovenskega evropskega poslanca Zorana Thalerja in njegove afere prejemanja podkupnine, za katero je bil obsojen na zapor. Da si nekdo na takem položaju privošči taka dejanja, je šokantno. Kazen mora biti stroga! Žal pa mi je, da je s takimi dejanji najbolj očrnjeno ime institucije, ki bi morala biti s svojim delovanjem zgled državljanom.

Kakšno pa je ozračje v politični skupini? SDS je trdna v članstvu Evropske ljudske stranke, to smo lahko videli pred kratkim s podporo njenega predsednika Manfreda Webra.

Veseli smo bili podpore predsednika Webra, ki se je zavzel za svobodo medijev v Sloveniji in obsodil politično vmešavanje v vodstvo RTVS.

Zdi se, da je ELS dojela, da gre postopek pri vseh evropskih vladah v rokah krščanskih demokratov na enak način. Začnejo se pritoževati NVO, sledijo pisma v Bruselj, aktivira se levi politični pol, začnejo se zaslišanja, obravnave, izsilijo razpravo na plenarnem zasedanju. Politični proces nato preselijo iz Bruslja v državo in imamo primer. Ta čas je na rešetu grška vlada.

Čeprav odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ni vaš prvi odbor v evropskem parlamentu, se zdi, da se večino časa ukvarjate s temami pravne države, svobode medijev. Bili ste gostja konference o Aktu o svobodi medijev, na evropski parlament in Komisijo redno naslavljate vprašanja o teh temah. Se je dojemanje tega, kar se dogaja v Sloveniji, v tem času kaj spremenilo?

Res je, veliko svoje energije sem v zadnjih nekaj letih vložila v to, da sem kolegom pojasnjevala dogajanje v Sloveniji. Potrebnih je veliko sestankov iz oči v oči, edino to šteje. Lahko rečem, da je dojemanje Slovenije ali pa poznavanje naših razmer boljše. Vendar pa to razumevanje ne pride čez noč in prav nedavno se je zgodilo, da sta dva poslanca naše politične skupine, ki sta bila vključena v neformalno skupino za medije, podpisala pismo vodstvu RTVS. Bila sta močno zavedena, česar se sedaj tudi sama zavedata. Pogovorili smo se in opravičila sta se mi z obljubo, da se kaj takega ne bo več zgodilo.

Sicer pa lahko rečem, da velik trud prinaša sadove; trdna Webrova podpora stranki SDS je eden od dosežkov, na katerega sem ponosna.

Vaš matični odbor v evropskem parlamentu je odbor za socialo in zaposlovanje. O čem je v zadnjem letu tekla beseda? Se na odboru pogovarjate tudi o aktualnih temah – inflaciji, energetski krizi, kako pomagati državam članicam?

Letos smo sprejeli dolgo pričakovana pravila o minimalni plači v EU, o kateri ste že poročali. To je velik dosežek za EU.

Vojna v Ukrajini in njene velike socialne posledice za naša gospodarstva in družbo, gospodinjstva in podjetja, ki so pod ogromnim pritiskom, so redno na dnevnem redu evropskega parlamenta. Kar opažam, ko spremljam tuje medije, je to, da je treba imeti načrt. Usmeritve, kaj bomo naredili v primeru poslabšanja razmer. Kako bomo pomagali ljudem, kam jih bomo usmerili. V zadnjih dneh spremljam, kako države članice predstavljajo potek življenja v primeru izpadov elektrike, celo Belgija s sedmimi nuklearkami. V Sloveniji nismo razen s kadrovskimi obračunavanji seznanjeni z ničimer.

Ta čas zelo žgoča tema so tudi migracije in širitev schengna. Odkar je vlada začela podirati ograjo na južni meji, je ilegalnih migrantov iz dneva v dan več. To prepoznavajo tudi v Bruslju. Pred kratkim je premier napovedal, da bomo skupaj s Hrvaško varovali schengensko mejo. Ali jo bomo res?

Z velikim začudenjem sem pred nekaj dnevi prebrala izjavo zunanje ministrice Tanje Fajon, da »smo dolgo delali za to, da je prišla Hrvaška v schengen«. Prosim? Se spomnite izjav Tanje Fajon ob začetku njenega ministrovanja? Postavljala je celo neke pogoje, ki so jih hrvaški kolegi sprejeli z velikim začudenjem. Nekateri tudi z nasmeški v smislu, saj ne ve, kaj govori.

Izjava predsednika vlade pa je nesmiselna. Vsaka država, ki varuje schengensko mejo, je sama odgovorna za njeno varovanje. Po 1. januarju Slovenija ne bo imela nič več s schengensko mejo, razen če bi jo Hrvaška zaprosila za pomoč.

Foto: Tamara Bizjak

S tem je povezano vprašanje, kaj bo, če Slovenija postane migrantski žep?

Kaj bo, če Slovenija postane migrantski žep, ne vem, to je vprašanje za predsednika vlade. Vem pa, kaj so naredili v podobnih situacijah predsedniki vlad drugih držav. Število ilegalnih migrantov je letos najvišje po letu 2016. Gre za resno nevarnost za Slovenijo, bojim pa se, da vlada nima izdelanih načrtov, raje odstranjujejo žičnate ograje. Kako bo zdaj, ko je odstopila ministrica za notranje zadeve, pa je sploh posebno vprašanje.

Na novembrskem plenarnem zasedanju ste glasovali o tem, da EU označi Rusijo kot državo, ki podpira terorizem. To ste podprli vsi štirje poslanci ELS, celo NATO. Kaj pa leva stran? Dva sta se vzdržala, dva nista glasovala, ker ne moreta sprejeti dejstva, da Rusijo razglasite za sponzorja terorizma?

Da, velika večina poslancev evropskega parlamenta je glasovala za. Golobova poslanca pa sta se v tem primeru izenačila z Orbánovimi, ki jih tolikokrat kritizirata. Joveva je celo zapisala, da ne moreta podpreti dejstva, da se Rusija označi kot država, ki podpira terorizem. Kako torej gleda na ubijanje otrok, posiljevanje žensk, mučenje vojnih ujetnikov? Mogoče bi ji nekdo moral predstaviti zgodbo Yulie Paievske, reševalke, ki je bila v ruskem ujetništvu. Poleg tega sta se poslanca socialistov Brglez in Nemec vzdržala. Brglez ni podprl niti resolucije o Ukrajini decembra lani, ker naj bi uporabljala pretrd jezik proti Rusiji in stopnjevala napetost. Rusija je le dva meseca kasneje napadla Ukrajino. Nedavno resolucijo, ki jo omenjate, pa Brglez imenuje škodljiv odmik od mnenja evropskega parlamenta o vojni v Ukrajini.

Glasovanje vseh štirih slovenskih levih poslancev, ki so del vladajoče koalicije, močno odmeva v evropskem parlamentu. Mnogi se sprašujejo, kako je mogoče, da so glasovali tako usklajeno. Je torej tako tudi vladno stališče? Smo se res preselili med proruske države?

Poleg poslanskega mandata ste tudi predsednica dobrodelne Ustanove Ivana Cankarja. Nam poveste kaj več o tem?

Ustanova Ivana Cankarja je dobrodelna ustanova, ki že 20 let pomaga mladim dijakom in študentom. Tudi letos smo na razpisu izbrali nekaj nadarjenih in aktivnih mladih posameznikov, ki jim bo naša štipendija pomagala pri soočanju s študijskimi in z osebnimi izzivi. Vesela sem, da smo tudi letos lahko zaradi pomoči donatorjev – ob tej priložnosti se jim lepo zahvaljujem – izbrali več štipendistov, kot smo sprva načrtovali.

Poglejmo še malo naprej: katere so vaše prednostne naloge za prihajajoče leto?

Še naprej bom delala to, za kar so me volivci izvolili. Zastopala bom njihove interese in interese Slovenije v Evropski uniji. Nismo majhni, to smo dokazali med predsedovanjem. Imamo vpliv in tudi samozavest.
Je pa dve leti omejitev na področju druženja terjala svoj davek, zato si v prihodnjem letu želim predvsem več osebnega stika z volivci. Če želim zastopati njihove interese, jih moram poznati. Vesela sem vsakega sporočila, ki ga dobim po elektronski pošti, na socialnih omrežjih. A osebni stik je tisti, ki šteje največ.

Kaj pa osebne želje?

Želim si zdravja in čim več prijetnih trenutkov v družbi svoje družine. Ta mi res veliko pomeni. In to želim tudi bralkam in bralcem Demokracije.

C. R., M. B., Demokracija