fbpx

Romana Tomc: Prisila in kaznovanje glede prošenj za azil v Dublinski uredbi sta nesprejemljivi

Evropska poslanka Romana Tomc.

Neizpodbitno je, da azilna zakonodaja potrebuje nekaj sprememb, saj so se v času migrantske krize pokazale pomanjkljivosti. Nekatere predvidene spremembe so se pokazale kot povsem nesprejemljive in škodljive za države članice Evropske unije, saj sta po prepričanju evropske poslanke Romane Tomc prisila in kaznovanje povsem nesprejemljivi. 

Na današnji seji Evropskega parlamenta v  Strasbourgu so evropski poslanci glasovali glede mandata za začetek pogajanj o predlogu IV. Dublinske uredbe. V današnji obliki jo velikokrat poimenujemo III. Dublinska uredba, ki opredeljuje, katera država članica je odgovorna za preučevanje zahteve prosilca za azil, ki je upravičen do mednarodnega varstva v skladu z Ženevsko konvencijo in direktivo EU o priznavanju kvalifikacij v Uniji. Skupaj z Uredbo EURODAC, ki vzpostavlja zbirko prstnih odtisov vseh oseb, ki so v iskanju azila vstopile v EU, sestavlja celovit sistem postopkov za ugotavljanje mednarodne zaščite. Uredba je bila sprejeta 15. junija 1990, sledili pa sta ji dopolnitvi leta 2003 (II. Dublinska uredba) in zadnja leta 2013 (III. Dublinska uredba).

Pomembna uvedba avtomatiziranega sistema obravnavanja prošenj za azil
Predlagan je bil sprejem IV. Dublinske uredbe, med novimi določbami so pomembni predvsem uvedba avtomatiziranega sistema obravnavanja prošenj za azil, kriteriji oziroma ključi za ugotavljanje preobremenjenosti posamezne države članice s prošnjami za azil in pravičnostni mehanizem, ki omogoča prerazporeditev prosilcev za azil iz zaprošene države v drugo državo članico v primeru, ko je  prva preobremenjena.

Foto: iStock

Romana Tomc in skupina evropskih poslancev ni bila zadovoljna s predlogom zadnje dopolnitve, zato so predlagali, da se namesto takojšnjih pogajanj po sprejemu poročila na odboru LIBE o mandatu za trialog glasuje. Glede na to, da ugovora Evropski parlament ni sprejel, se bodo pogajanja začela nemudoma.

Mehanizem obravnavanja prošenj naj bi bil zavezujoč
“Nov mehanizem obravnavanja prošenj za azil naj bi bil za države članice zavezujoč. Rezultat tega je izguba vsakršnega prostega preudarka države članice in obveznost podelitve azila, v kolikor prosilec izpolnjuje vnaprej predpisane pogoje. Tega predloga ne morem podpreti, saj bi morale na tem področju države članice obdržati suverenost in ohraniti možnost prostovoljne uporabe omenjenega mehanizma,” je povedala Romana Tomc.

Foto: osebni arhiv Romane Tomc

Sprememba Dublinske uredbe predvideva tudi sankcije v primeru zavrnitve prerazporejenih prosilcev. “Nesprejemljiva je tudi uvedba kazni, ki bi doletela države članice, če ne bi hotele ravnati, kot narekuje zavezujoč mehanizem. Te naj bi namreč doletela kazen v obliki zmanjšanja možnosti črpanja evropskih sredstev. To je enostavno izsiljevanje, na katerega ne moremo pristati. Obstajajo številna področja, kjer se države članice ne držijo dogovorov, vendar nikjer niso predvideni tako drastični ukrepi,” je še dodala Tomčeva, ki se nadeja, da bodo na pogajanjih države s pomisleki glede prenove uredbe odločne zastopale svoja stališča.

N. Ž.