fbpx

RTV stavka tlakuje pot “normalizaciji” za jesenske volitve

RTV stavka tlakuje pot normalizaciji za jesenske volitve. (Foto: rtvslo, Twitter)

“To pa ni stavka, to je pa socialistični prevzem proizvodnih sredstev,” se je na dogodek javne RTVS odzval komentator Tomaž Štih. Dejstvo je, da se jim mudi. Televizijo gleda predvsem starejša populacija, ki vestno odhaja na volitve, zato je potrebna čim prejšnja “normalizacija”, sicer Marta Kos iz Gibanja Svoboda ne bo nikdar predsednica republike Slovenije. 

RTV Slovenija je javna, torej last vseh državljanov, ne pa država v državi, ki jo uzurpira klika novinarjev in sedaj nekaj rogovili. Vse skupaj ni nič drugega kot pričetek normalizacije Roberta Goloba. Mudi se, ker bo ustoličen že 3. junija, in ker bo volilna jesen. Vse v slogu prepričevanja, da je Golob zgolj inženir, Svoboda pa ni stranka. Potegavščina na nivoju Levice, kjer nimajo predsednika, ampak koordinatorja. O “nepristranskosti” in “neodvisnosti” nekaj pove že dejstvo, da je poslanka Svobode RTV-jevka Mojca Pašek Šetinc. Torej “nikogaršnja dekla”?! Gibanje Svoboda je zgolj reinkarnacijo propadle LDS s ponesrečeno vizualno adaptacijo slogana Alpsko mleko.

Simbolično kar ustreza, ker je Svoboda zgolj potrošna roba trenutnih interesov iz ozadja (Borut Jamnik, Drago Kos & Co.). “Na RTVS stavkajo, na MMC pa so stavkajoči prevzeli kar uredništvo in urednikovanje. Sami od sebe,” je kontroverznost dogodka pojasnil odgovorni urednik Siol-a Peter Jančič. Dejstvo je, da RTVS ni “neodvisni” medij, kot nas prepričujejo, ampak zgolj talec “samoupravljanja” prvorazredne klike, ki se požvižga na vodstvo, in ki uspešno igra vlogo žrtve. V resnici samo tlakuje pot stranki, ki ji čudežno pripada ravno Pašek Šetinčeva. Pomenljivi so tudi naslovi, ki jih danes beremo na portalu MMC, in ki so potrditev tega, da gre za postiljanje ležišča Golobu. “Večina pozivov k pluralizaciji medijev prihaja iz politike. Do tega je treba biti vedno skeptičen,” se glasi “nepristranski” prispevek.

Na RTV-ju se je zgodil “socialistični prevzem proizvodnih sredstev” . (Foto: posnetek zaslona)

Podnapisi: Na dejansko neuravnoteženost javne RTVS (pa tudi širše medijskega prostora), v javnosti opozarja zlasti SDS in partnerji, Golob in njegovi pa govorijo o “neodvisnosti”, “depolitizaciji”, “normalizaciji” in podobnem. Gre za grdo zavajanje. Golob je politik že desetletja, “Svoboda” pa navkljub partizanskemu imenu stranka. Še en naslov prispevka: “Potrebujemo RTV, ki ga ne usmerja kapital, še manj politika, ampak dobri uredniki in direktorji”. Ne, RTV pa že ni odvisna od darežljivosti posamezne oblasti na stroške davkoplačevalcev. Od Goloba si “naši” menda nadejajo več …

Govoriti o “neodvisnih novinarjih RTVS” je povsem nesmiselno, ker so poslanci levih političnih opcij
Na primeru Šetinčeve lahko vidimo, kakšni so “dobri uredniki in direktorji”. V resnici gre za “naše novinarje in urednike”. Še en naslov, “Politični pritiski, ukinjanje oddaj in premeščanje novinarjev na javnih servisih Zahodnega Balkana”, vsekakor cilja na “križanega” Marcela Štefančiča, ki bo že kmalu zmagoslavno izstreljen nazaj na piedestal prvega programa. Na zlagano “neodvisnost” RTVS je opozoril tudi poslanec SDS Žan Mahnič: “Mojca Šetinc Pašek, eden od najbolj prepoznavnih obrazov RTV-ja. Visokoprofesionalna, objektivna, neodvisna, danes poslanka stranke Gibanje Svoboda.”

“Škoda, da ne morejo govorit še “strokovci”, ker bi prosil, da damo besedo še Nuši Baranja, piarovki LMŠ-ja, mislil, da je že pri vas in je tudi eden od vidnejših obrazov RTV-ja. V vaših strankah so poslanci oziroma poslanke novinarji te famozne, neodvisne Radiotelevizije Slovenija. Pri nas jih ne boste našli, ker jih je očitno res “jeb*** malo tam”, kot pravi Štefančič.” Za Šetinčevo je prepričan, da nikdar ni premogla resnične neodvisnosti, ker je političarka. Govoriti o “neodvisnih novinarjih in urednikih RTVS” je povsem nesmiselno, saj so poslanci levih političnih opcij. Bolečino novinarke, je poslanec SDS pojasnil z zamenjavami oseb, ki jih je na pozicije javne hiše predtem nastavil njen mož, lobist Mile Šetinc.

Domen Mezeg