fbpx

S poročanjem o kritiki programa Jožeta P. Damijana bi mediji sami sebi pljunili v obraz – in spodkopali mesece ‘pumpanja’ KUL koalicije!

Jože P. Damijan (Foto: STA)

“Ta primer je tudi pokazal, da je dejansko večina medijev politično aktivističnih. Nedopustno je, pri tako pomembnem človeku v tem trenutku, torej ob nekom, ki bi želel postati predsednik vlade, ignorirati dejstva, da ga je en drug velik strokovnjak – za katerega bi sicer lahko napisali, da sodeluje z vlado, popolnoma raztrgal na strokovni ravni, kar se tiče teh njegovih ukrepov. S tem bi namreč spodkopali teh nekaj mesecev “pumpanja” KUL koalicije, mainstream mediji bi sami sebi pljunili v obraz,” je odločitev Slovenske tiskovne agencije (STA) in nekaterih drugih medijev, da o argumentirani kritiki programa Jožeta P. Damijana ne bodo poročali, komentiral strokovnjak s področja strateškega komuniciranja, mag. Sebastjan Jeretič.

Poročali smo že, da se je pred dnevi oglasil ekonomist dr. Igor Masten in se v več točkah obregnil ob del programa Jožeta P. Damijana oziroma koalicije KUL. Predvsem ga je zmotil del, ki govori o likvidnostni shemi, o tem delu je namreč zapisal: “Del programa o likvidnostni shemi ima 117 besed. Do sedaj sem bil prepričan, da je fizično nemogoče pisati nesmisle s tako gostoto. Kaj šele mora biti v preostalih 32 tisoč besedah?!”. Mediji sicer nadvse radi poročajo o kandidatu KUL-a za mandatarja, pa četudi govori le o zračenju prostorov, malo manj pa radi poročajo o tistih, ki jasno prikažejo, da Damijan ne ve prav dobro čem govori in to niti na svojem področju. Nič ne kaže, da bi STA na tem mestu opravljala svojo funkcijo javne službe, ki stalno, celovito, točno in objektivno zagotavlja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji.

Masten je torej glede likvidnostne sheme KUL programa med drugim opozoril:  “Najprej, predlog je neskladen z začasnim okvirjem Evropske komisije o državnih pomočeh v COVID krizi. Tako glede ročnosti kot obrestnih mer. Vloge on-line? Sliši se ful kul digitalno. V praksi to pomeni, da bi moralo 14 bank delati 14 aplikacij. Stroški visoki, izvajalcev le ene par na trgu. Banke komaj čakajo! Prej bo cepivo v trafikah, kot bi bili kul digitalni. Izvajanje se prenese na banke. Iz bank, ki že sedaj izvajajo shemo, naj se prenese na banke?! SID bi prevzel obveznosti do bank? Do bank imajo obveznosti le posojilojemalci. Torej bi SID prevzel obveznost odplačevanja posojil?!”

Ekonomist dr. Igor Masten (Foto: STA)

Da STA o tem ni poročala, pa je opazil tudi direktor Ukoma Uroš Urbanija, ki je zapisal: financiranje javne službe STA, ne pa tudi za kritiko programa s strani Mastena. S takšnimi potezami, ki jih vlečejo na STA, marsikdo upravičeno pomisli, da le ne delujejo objektivno in profesionalno, kot bi se sicer pričakovalo. V povezavi s tem se je kritično odzval tudi direktor Ukoma Uroš Urbanija, ki je zapisal naslednje: “Na servisu STA iščem novico, kaj trdi ugledni ekonomist Igor Masten o KUL programu Jožeta P. Damijana. Žal nič. Verjetno so avtonomno ocenili, da se o tem ne sme poročati. Izkušnja, kako je nekoč direktor Veselinovič vrgel odgovornega urednika Meška na cesto, je še vedno živa.”

Mediji so Damijana v prazno kovali v zvezde, s poročanjem o kritiki, pa bi lahko popolnoma izgubil svoj strokovni ugled
Mediji tega niso pokrili, ker je bil njihov kandidat za mandatarja enostavno strokovno raztrgan in to na njegovem osnovnem strokovnem področju, torej na svojem lastnem teritoriju,” je pojasnil Sebastjan Jeretič. Strokovnjak s področja strateškega komuniciranja je še povedal, da pri Mastenovi kritiki ni šlo za vprašanje zdravstvenih ukrepov, da bi lahko Damijan imel izgovor, češ da mu je kdo drug svetoval, pač pa je šlo za vprašanje finančne in ekonomske politike.

Sebastjan Jeretič (Foto: Facebook)

Masten je povedal, da je to, kar predlaga Damijan, v popolnem nasprotju z evropskimi pravili državne pomoči, torej z osnovno abecedo, ki bi jo Damijan moral poznati, preden sploh o čemerkoli lahko govori na tem področju. In zato ker bi kandidat, ki so ga mediji zdaj nekaj mesecev v prazno kovali v zvezde, popolnoma izgubil svoj strokovni ugled, je popolnoma jasno, da so to raje ignorirali.” S tega vidika ni to čisto nič čudnega, je pripomnil Jeretič in opozoril, da je ta primer tudi pokazal, da je dejansko večina medijev politično aktivističnih.

Nedopustno je, pri tako pomembnem človeku v tem trenutku, torej ob nekom, ki bi želel postati predsednik vlade, ignorirati dejstva, da ga je en drug velik strokovnjak-za katerega bi sicer lahko napisali, da sodeluje z vlado, popolnoma raztrgal na strokovni ravni, kar se tiče teh njegovih ukrepov. S tem bi sicer spodkopali teh nekaj mesecev pumpanja KUL koalicije, mainstream mediji bi sami sebi pljunili v obraz,” je svoje pojasnilo zaključil Jeretič.

Če agencija o nečem ne poroča, je kot da se to ni zgodilo?
Eden od ustanoviteljev STA Franci Perčič je pred kratkim dejal, da je STA postala kredibilen, zanesljiv in splošno sprejet medij, poleg tega pa je za Večer povedal, da verjame v objektivnost agencije in opozoril na pomembnost njene funkcije: “Če agencija o nečem ne poroča, je, kot da se to ni zgodilo.” No, če o določeni stvareh namenoma sploh ne poročajo, bi o objektivnosti in kredibilnosti težko govorili, se pa da iz Perčičeve izjave doumeti namen in logiko tovrstnega neporočanja. Demantiranje Damijanovih navedb se enostavno ni zgodilo, ker se o tem pač ni poročalo.

Jelko Kacin, prav tako eden izmed ustanoviteljev STA pa je nedavne dogodke glede STA in Ukoma ocenil, da je sicer neprimerno, da bi se kdorkoli od zaposlenih na STA, ki v teh časih res delajo v težkih razmerah, spraševal, ali bo dobil plačo ali ne. Vendar pa je tudi poudaril, da je ob tako velikem deležu sofinanciranja STA s proračunskim denarjem na strani proračunskega partnerja zagotovo na mestu, da se poraba tega dela denarja nadzira in o tem tudi sprašuje.

Na mestu pa je prav tako tudi to, da se mi, kot prejemniki novic, vprašamo, zakaj se prednostno tematiziranje nekaterih medijev povsem razvidno nagiba zgolj v eno smer in zakaj se o določenih pomembnih stvareh sploh ne poroča-čeprav za to poročanje tudi plačujemo.

Sara Bertoncelj