fbpx

S prihodom Tatjane Bobnar v vlado se na oblast vračajo akterji afer, povezanih s Sovo, od “Lepe Nataše” do vohunjenja za politiki

Tatjano Bobnar je na vrh policije spravil Damir Črnčec. (Foto: STA)

S prihodom Golobove vlade bo funkcijo ministra – ali bolje rečeno ministrice – za notranje zadeve spet zasedla ženska. Po razvpiti Katarini Kresal na to funkcijo prihaja Tatjana Bobnar, v času Šarčeve vlade generalna direktorica policije. Na to mesto pa jo je spravil Damir Črnčec osebno.

Tatjano Bobnar je matični odbor državnega zbora včeraj potrdil pozno zvečer, nekaj ur po tistem, ko je potrdil Marjana Šarca. S tem se v »golobnjaku« samo podaljšuje seznam tistih, ki so osebno jezni na dosedanjega premierja Janeza Janšo. No, Bobnarjeva, ki je bila zelo kmalu po izvolitvi Janševe vlade razrešena direktorske funkcije v policiji, pa je lahko močno jezna tudi na Žana Mahniča, dosedanjega državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade (za področje varnosti), ki se je spet vrnil v poslanske klopi.

A poglejmo nekoliko podrobneje, kaj pomeni njen prihod v vlado za Slovenijo in Slovence. V času Šarčeve vlade je bila Bobnarjeva ena od dveh vplivnih dam v oboroženih silah. Druga je bila Alenka Ermenc v generalštabu Slovenske vojske. A preden se lotimo tega obdobja, nekaj besed namenimo včerajšnji predstavitvi bodoče notranje ministrice. Seja odbora, pristojnega za notranje zadeve, je trajala tri ure in pol, odbor je nato pričakovano potrdil njeno kandidaturo. Devet glasov za, štirje proti.

Želi si depolitizacije policije in vrnitev v stanje pred prihodom Janševe vlade
In kaj je bilo bistvo njenega programa? Predvsem depolitizacija policije in odstranitev tehničnih ovir z meje s Hrvaško. Kot poroča STA, je Bobnarjeva v svoji predstavitvi in odgovorih na vprašanja povedala, da bo posebno pozornost namenila dvigu zaupanja v policijo, ki je po njenem mnenju v zadnjih dveh letih na tem področju zelo nazadovala (sic!). Prav tako želi dvigniti ugled policiji in jo spremeniti v storitveno organizacijo za ljudi, ki bo spoštovala človekove pravice in svoboščine. Nekdanja generalna direktorica policije zagotavlja, da bo ministrstvo za notranje zadeve vodila kot strokovnjak in ne kot politik.  Želi si depolitizacije policije. S spremembo zakona o organiziranosti in delu policije bi spremenila postopek imenovanja generalnega direktorja policije. Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) pa mora biti po njenem mnenju oseba, ki bo funkcijo opravljala strokovno in pošteno. Zavzema se za povrnitev vloge državnega tožilstva pri usmerjanju predkazenskega postopka in umik notranjega ministra iz njega. Posebno pozornost bo namenila nasilju v družini in femicidu (nasilju nad ženskami, op. p.). Naklonjena je uvedbi elektronskih zapestnic oz. sledenju povzročiteljem družinskega nasilja, ki imajo prepoved približevanja žrtvam.

Odstranila bi ograje na meji – bi ukinila tudi avtocestno policijo?
Zagovarja odstranitev tehničnih ovir z južne meje, “da nihče več na tej poti ne umre”. Nadzor bi med drugim nadomestila s kamerami in brezpilotnimi letali, kot predvideva koalicijska pogodba. V reševanje migrantske problematike želi vključiti civilno družbo, nevladne organizacije in tudi lokalno skupnost. Zagovarja ničelno toleranco alkohola v prometu, saj sta alkohol in hitrost še vedno razlog za zmanjševanje varnosti v prometu. Zagovarja tudi povečanje nadzora na avtocestah, ampak ne z avtocestno policijo. Kot je pojasnila v razpravi, je potrebna kadrovska okrepitev prometne policije, premisliti je tudi treba, ali je direktorat avtocestne policije sploh potreben oz. ali je takšna organizacija potrebna. Podpira delovanje obeh policijskih sindikatov, saj meni, da je konstruktiven dialog nujen za razvoj policije. Želi si ponovnih pogajanj o kariernemu sistemu v policiji, ki bo “branik strokovnosti in profesionalnosti tega resorja”.

Komaj uvedena avtocestna policija bo očitno postala preteklost. (Foto: MNZ)

Toliko o njenem programu, iz katerega je razvidno, da je bilo s policijo v zadnjih dveh letih čisto vse narobe. Spotaknila se je tudi ob avtocestno policijo, glede katere se ni izjasnila, ali jo misli kar ukiniti. Kaj točno je mislila z depolitizacijo policije, ni pojasnila, vendar je bilo v času nasilnih protestov v Ljubljani jasno, da se je vsaj ljubljanska policija obnašala srhljivo lakajsko do levičarskih skrajnežev. Vodni top pa je bil uporabljen v skrajni sili, ko druga sredstva niso več zalegla. In to naj bi bil dokaz, da je (bila) policija v času dosedanjega ministra Aleša Hojsa spolitizirana? No, res pomilovanja vreden argument.

Po mnenju bodoče ministrice bi morala policija »božati« nasilne protestnike
Se je pa na razpravi odbora za notranje zadeve spet razplamtela njena stara zamera do Žana Mahniča predvsem glede kadrovanja v policiji in glede protestov 5. oktobra lani, ko je policija po mnenju bodoče notranje ministrice “prekomerno in nezakonito uporabila prisilna sredstva proti protestnikom”, pa čeprav so posnetki zelo nazorno pokazali nasilno obnašanje protestnikov. Bobnarjeva je nato v izjavi za medije po zaslišanju o mestoma ostri razpravi dejala, da kot pomembno ocenjuje, da naredi krajšo samorefleksijo o ravnanju policije v zadnjih dveh letih. Prepričana je namreč, da lahko le na podlagi tega naredijo načrt za zakonito in sorazmerno delovanje tako notranjega ministrstva kot tudi policije. Tako kot Šarec tudi Tatjana Bobnar ni želela komentirati prihodnjih kadrovskih potez. Se pa čedalje glasneje govori, da se bo zelo verjetno na vrh NPU vrnil razvpiti Darko Muženič. Gre za tistega funkcionarja, ki je v času pranja iranskega denarja NLB očitno »gledal stran«, kar je očitno zelo slab obet za Slovenijo.

Kaj se je dogajalo po Šarčevem “metu puške v koruzo”?
Seveda pa zadeve z Bobnarjevo še zdaleč niso tako preproste. V času Šarčeve vlade se je namreč dogajalo marsikaj zanimivega in precej indicev obstaja, da je 24. januar 2020 Šarec vrgel puško v koruzo prav zato, ker je dan prej izvedel, kdo vse mu je celo znotraj koalicije obrnil hrbet v zadevi “Lepa Nataša”. Prav zaradi te afere je imela parlamentarna komisija za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami ogromno dela, saj se je Sova silovito izmikala nadzoru, po drugi strani pa je v javnost prihajalo vse več indicev, da je bila Sova zlorabljena za vohunjenje za nekaterimi tedaj opozicijskimi politiki. Ko je tedanji podpredsednik KNOVS Žan Mahnič (SDS) skupaj s člani komisije vkorakal v prostore NPU, pa je Bobnarjevi »počil film« in je Mahniča kratko malo kazensko ovadila. To se je dogajalo kakšen mesec po tistem, ko je Šarec vrgel puško v koruzo, torej okoli 20. februarja 2020, tri tedne po tistem pa je vajeti v roke že prevzela nova vlada, ki je Bobnarjevo takoj razrešila. Tatjana Bobnar je zaradi zavajajočih in zlonamernih navedb podala prijavo zoper Mahniča zaradi napada na njeno čast in dobro ime ter integriteto.

Ko je Žan Mahnič kot podpredsednik KNOVS prišel na sedež NPU februarja 2020, je Bobnarjevi “počil film”. (Foto: SDS)

Seveda je to pokazalo le veliko nervozo zaradi vpletenosti tedanje vlade v vohunjenje in odvračanje pozornosti javnosti od afere “Lepa Nataša”, v katero se je bizarno vpletel kar sam tedanji premier Marjan Šarec (ki bo, mimogrede, v Golobovi vladi novi obrambni minister). Povsem očitno je namreč, da je bila Bobnarjeva v to močno vpletena. Kot je za STA 18. februarja 2020 povedal poslanec SDS in podpredsednik komisije Žan Mahnič, so na Nacionalnem preiskovalnem uradu preiskovali sum pritiskov na člane in vodstva strank, ki se pogajajo o morebitni novi koaliciji. NPU so obiskali trije člani Knovsa, poleg Mahniča še Zvonko Černač (SDS) in Branko Simonovič (DeSUS). Po koncu nadzora je Mahnič za STA pojasnil, da so opravili nadzor zaradi suma zlorabe obveščevalnih in varnostnih služb s strani predsednika vlade Marjana Šarca in njegovega državnega sekretarja Damirja Črnčeca »z namenom vplivanja, groženj in tudi izsiljevanja poslancev in vodstev strank bodoče potencialne koalicije«. Po Mahničevih besedah se je v tistih dni vse več govorilo o pritiskih in da naj bi na posameznike pritiskali tudi s podatki, ki jih ima policija o njihovi preteklosti in preteklosti njihovih sorodnikov. Vendar nadzora niso mogli opraviti, saj ga je Bobnarjeva kratko malo blokirala.

Po drugi strani pa je Bobnarjeva zavračala ukrepe policije zgolj na podlagi pisanja nekega manj pomembnega portala, kar naj bi bil Požareport. Slednji je namreč poročal, da naj bi Šarčev kabinet prek Črnčeca določenim kriminalistom znotraj Generalne policijske uprave “dostavil seznam ljudi, ki jih je treba informativno obdelati”. Po informacijah portala naj bi bile glavne tarče posamezniki iz prijateljskega kroga gospodarskega ministra in prvaka SMC Zdravka Počivalška, poslanci SMC (oz. Konkretno), poslanci stranke DeSUS in tudi SAB. Tako naj bi se kriminalisti pospešeno ukvarjali s privatizacijo Term Olimia in zbirali informacije o drugih prekrških omenjenih funkcionarjev in njihovih družinskih članov. Da so navedbe portala držale, se je pokazalo že nekaj mesecev kasneje, ob inscenirani aferi z maskami, kjer je bil glavna tarča prav tako Zdravko Počivalšek. Podobno so se lotili tudi Simonoviča.

Marjan Šarec, ki si je za svojega državnega sekretarja izbral nekdanjega notranjega ministra Boštjana Poklukarja, bo v vladi delal skupaj s Tatjano Bobnar. (Foto: STA)

Črnčec reagiral kar prek odvetniške pisarne
Se je pa v tistih dneh prek medijev oglasil tudi tedanji državni sekretar v Šarčevem kabinetu Damir Črnčec, in sicer prek odvetniške pisarne, v kateri deluje Nataša Pirc Musar. Zanikal je poročanje nekaterih medijev, da je vzpostavil vohunsko mrežo, prek katere naj bi izvajal pritiske na člane in vodstva strank, ki se pogajajo o morebitni novi koaliciji. “Damir Črnčec ni nikoli vzpostavil nobene vohunske mreže za zasledovanje in zbiranje podatkov o politikih SMC, DeSUS in SAB ali njihovih družinskih članih ter bližnjih sorodnikih oziroma sploh nikakršne vohunske mreže. Nikakor ne drži, da naj bi si Damir Črnčec podredil policijo in obveščevalne službe ter da naj bi izkoristil svoje pretekle vodstvene položaje. Damir Črnčec ne deluje po navodilih Marjana Šarca, se ne vmešava (in se nikoli ni vmešaval) in ne zlorablja državnih institucij,” so v odzivu na članek, objavljen na spletnem portalu Demokracije, v imenu Črnčeca sporočili iz Odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle. Odzval se je tudi Marjan Šarec. Zapisal je na Twitterju: “Ko razni portali, ki so blizu SDS, poročajo, da sem naročil sezname in ne vem kaj še vse o strankah, ki se pogajajo za vstop v vlado, je jasno, da opisujejo svoje metode. To je napad na policijo brez primere. Verjamem, da bi pri njih tako delovalo. In verjetno kdaj tudi je.”

In sedaj? Videti je, da se vsi aferaški “fičfiriči”, ki so v aferah, povezanih s Sovo, ščitili drug drugega, vračajo na oblast. Skratka, nič dobrega se nam ne piše …

Tomaž S. Medved