fbpx

S to izjavo je Golob priznal, da je rušenje ograje na južni meji slab ukrep

Foto: Twitter

“Danes je postalo povsem jasno, da je vprašanje migracij nekaj, kar se ne more reševati na posamičnem nivoju. Migracije po balkanski poti so postale velik problem cele Evrope, razlogi za to pa so večplastni,” je predsednik vlade Robert Golob očitno priznal, da je rušenje ograje nesmiseln ukrep, če se migracij ne da reševati na posamičnem nivoju. “Naraščajoče število prihodov migrantov po zahodnobalkanski migracijski poti naslavljamo s posebnim akcijskim načrtom,” pa je v ponedeljek ob predstavitvi akcijskega načrta za upravljanje migracij na Zahodnem Balkanu dejal podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas in poudaril cilj, da se z usklajenim delovanjem zniža število prihodov.

Premier Robert Golob je sicer mnenja, da Slovenija ni bila izpostavljena kot kritična, ker gre danes največji del migrantov po severni poti. Je pa kljub temu “ugotovil”, da je postalo popolnoma jasno, da je vprašanje migracij nekaj, kar se ne more reševati na posamičnem nivoju in da so migracije na balkanski poti postale velik problem cele Evrope. Še v petek se je sicer hvalil, da je nova vlada z meje odstranila žico in osvobodila mejo, da bo “znova postala pretočna”. “Schengen tako ne bo poslabšal situacije, ampak ravno obratno. Za to bomo lahko skrbeli skupaj s Hrvaško na njeni zunanji meji,” je še dejal in dodal, da je načrt, ki ga je predstavila Evropska komisija, dober korak v pravo smer, “ampak samo s sodelovanjem bomo ta problem lahko začeli reševati”.

Evropska komisija je namreč v ponedeljek predstavila akcijski načrt za upravljanje migracij na Zahodnem Balkanu. Ta vključuje dvajset ukrepov za okrepitev upravljanje meja in vračanje migrantov, pospešitev azilnih postopkov v državah Zahodnega Balkana ter zagotovitev usklajenosti vizumskih politik držav v regiji z EU, je poročala STA. “Ko sem na problem povečanja migracij na balkanski poti opozoril pri interpelaciji proti ministrici Bobnarjevi, ste se afnali in pobalinsko posmehovali. Tisto je bil vaš pravi obraz, obraz neodgovornosti ter nevarnosti za Slovenijo in Evropo. To sedaj je samo dvoličnost, vaš blef za EU,” je Golobovo izjavo komentiral Branko Grims.

“Najprej individualno. Vsaka članica je sama odgovorna za varovanje svojih suverenih mej. Tudi Poljski ni nihče pomagal, ko sta Lukašeno in Putin na mejo pripeljala Iračane, da bi spodkopala njeno suverenost in povzročila dodatni razkol v EU,” se je na Golobove besede odzval tudi analitik in kolumnist Mitja Iršič. Jasno je, da Komisija nima pristojnosti za oblikovanje nekega kodeksa ravnanja na ravni EU, kot zahtevajo ali pričakujejo nekatere države članice, ampak lahko pomaga le pri določitvi pravil in načel za reševanje.

Golobova vlada je z meje odstranila žico in osvobodila mejo, da bo “znova postala pretočna”
V ponedeljek je na delovni obisk prišel predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki se je z Golobom pogovarjal tudi o povečanih migracijah. Ob tem sta izpostavila nujnost harmonizacije viznih režimov držav na Zahodnem Balkanu z EU. Po poročanju STA sta izpostavila predvsem nujnost harmonizacije viznih režimov držav na Zahodnem Balkanu z EU. Golob je glede tega menil, da je to ena od težav, ki bi jih lahko rešila ravno pospešena integracija Zahodnega Balkana v EU, Michel pa je bil prepričan, da je ravno neusklajenost vizumske politike eden od razlogov za rast migracij. Golob se je prejšnji teden o migracijah pogovarjal tudi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom. Madžarske medije je zanimalo, ali se namerava Slovenija pridružiti sodelovanju Višegrajske skupine in Avstrije pri varovanju zunanjih meja EU in ali namerava Slovenija tudi po vstopu Hrvaške v schengensko območje ohraniti nadzor nad svojo južno mejo. Golob je v zvezi s Hrvaško pojasnil, da se je nova vlada odločila z meje odstraniti žico in osvoboditi mejo, da bo znova postala pretočna. Prepričan je, da bo potreba po nadzoru meje po vstopu Hrvaške v schengen samo še bistveno manjša kot doslej, saj verjame, da bo Hrvaška znala ustrezno zaščititi svoje zunanje meje.

Katere ukrepe vključuje akcijski načrt za upravljanje migracij na Zahodnem Balkanu
Prvi steber ukrepov je namenjen okrepitvi upravljanja meja, kar je treba po Schinasovih besedah storiti vzdolž celotne migracijske poti. “Na vsaki meji, pa naj bo to meja EU ali meja med dvema državama Zahodnega Balkana, potrebujemo močno prisotnost EU na terenu in kar se da izkoristiti nov mandat Frontexa,” je poudaril. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je pojasnila, da je trenutno na Zahodnem Balkanu okoli 500 članov osebja agencije za mejno in obalno stražo Frontex, ki so nameščeni zgolj na zunanjih mejah EU. V skladu z novim mandatom agencije pa jih bo mogoče namestiti tudi na mejah med državami Zahodnega Balkana. Z ukrepi v okviru drugega stebra želi EU pomagati državam v regiji pri pospešitvi azilnih postopkov in postopkov registracije. “Izjemno pomembno je, da je vsakdo registriran, to velja tako za države Zahodnega Balkana kot za naše članice. Vsakdo, ki pride nezakonito, mora biti ustrezno registriran, drugače naš sistem ne bo deloval pravilno,” je povedala komisarka Johansson.

Tretji steber je medtem namenjen boju proti tihotapcem ljudi, je pojasnil podpredsednik komisije. Pri tem je izpostavil novoustanovljeno Europolovo operativno skupino za boj proti tihotapljenju ljudi na meji med Srbijo in Madžarsko. Namen ukrepov v četrtem stebru pa je okrepitev vračanja migrantov. Gre za vračanje iz EU v države Zahodnega Balkana kot tudi pomoč tem državam pri vračanju migrantov nazaj v tretje države. Za prihodnje leto je komisarka napovedala vzpostavitev programa za prostovoljno in neprostovoljno vračanje z Zahodnega Balkana. Program, ki trenutno pilotno deluje že v BiH, se bo osredotočil na okrepitev sodelovanja in usklajevanja med EU, Zahodnim Balkanom in državami izvora.

V desetih mesecih je letos v EU prek zahodnobalkanske poti nezakonito vstopilo (vsaj) 128 tisoč ljudi
Peti steber akcijskega načrta vključuje ukrepe, namenjene uskladitvi vizumskih politik zahodnobalkanskih držav z vizumsko politiko EU. “Ni sprejemljivo, da imajo naši zahodnobalkanski parterji brezvizumske dogovore s tretjimi državami, ki nato izkoriščajo luknje, da dobijo nezakonit dostop do EU,” je povedal Schinas. Johansson je glede tega pojasnila, da večina tistih, ki brez vizumov pridejo na Zahodni Balkan in nato v EU, pride prek Srbije. Vendar pa imajo vse države v regiji velika neskladja z vizumsko politiko EU, zato je treba ta problem nasloviti v vseh, je poudarila. Komisija je akcijski načrt predstavila spričo naraščajočega števila prihodov migrantov prek Zahodnega Balkana v EU, kar je predvsem posledica neusklajenosti vizumskih politik. V prvih desetih mesecih letos je namreč v Evropsko unijo prek te regije nezakonito vstopilo 128 tisoč ljudi. Zahodnobalkanska pot tako velja za najaktivnejšo migracijsko pot v EU, je še poročala STA.

Sara Kovač