Šarčeva vlada še nedolgo nazaj zahtevala nadzor nad slovenskimi državljani, zdaj jih moti sledenje mobitelu s soglasjem uporabnika

Marjan Šarec (LMŠ) in Dejan Židan (SD). (Foto: STA)

Stranki LMŠ in SD nasprotujeta začasnemu nadzoru lokacije mobitela v času koronakrize, sledenje pa bi bilo izvedeno le, če bi uporabnik, ki bi sicer moral v karanteno stran od doma, podal soglasje. A le dobro leto pred tem, natančneje januarja 2019, je Šarčeva vlada, v kateri so bili seveda tudi Socialni demokrati, vztrajala pri večjih pooblastilih Sove, ki bi jim dovoljevala nadzor nad slovenskimi državljani, ki bi bili nevarni za ustavno ureditev.

Januarja 2019 so se celo na televiziji POP TV spraševali, kaj pomeni vztrajanje Šarčeve vlade pri večjih pooblastilih Sove, rekoč: “Bomo tudi slovenski državljani pod drobnogledom obveščevalcev? Bodo agenti smeli tajno vstopati v naša stanovanja in nam prisluškovati? Šarčeva vlada si prizadeva za širitev pooblastil Sove, kar bi obveščevalcem odprlo možnost nadzora nad tistimi slovenskimi državljani, ki bi utegnili biti versko, politično ali kako drugače radikalizirani in zato nevarni za ustavno ureditev.” Skrbelo jih je torej zgolj za to, da bi obdržali oblast, zdravje in življenje ljudi pa je očitno pri njih bolj na stranskem tiru.

Rajko Kozmelj, trenutno direktor Sove v odhajanju, je januarja 2019 zatrjeval, da je Slovenija edina država v Evropi, v kateri obveščevalci znotraj lastnega ozemlja ne smejo nadzorovati svojih državljanov, zahteve po večjih pooblastilih, ki bi jih dobila Sova, pa pojasnil: “To ni vohljanje za ljudmi, politično ali kakršno koli drugo.”

To trditev pa resno postavlja pod vprašaj poročanje Požareporta dobro leto kasneje, februarja 2020, ki je razkril, da naj bi si Marjan Šarec povsem podredil policijo in obveščevalne službe za politične namene ter preko njih vohunil za svojimi takratnimi koalicijskimi partnerji SMC, DeSUS in SAB. Vidni akterji te domnevne afere so sicer vsakršno takšno vpletenost zanikali. A ne spreglejmo: Šarec je tudi ‘na žive in mrtve’ zatrjeval, da ni imel ničesar pri zaposlitvi N. H. na Sovi in da je šlo vse po postopkih, pa se je izkazalo, da je bil ujet na laži. Poleg tega tudi v SAB niso izključili možnosti zasledovanja in prisluškovanja, saj je ravno v tistem času policija ustavila sina Alenke Bratušek in mu postavljala “čudna vprašanja” (več o tem TUKAJ).

Notranji minister v Janševi vladi Aleš Hojs. (Foto: STA)

Na to, kako sta še nedolgo nazaj stranki LMŠ in SD želeli Sovi podeliti pooblastila vohunjenja proti slovenskim državljanom z namenom zaščite lastne vlade, je spomnil tudi državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič, ter dodal: “Danes pa nasprotujeta začasnemu nadzoru lokacije mobitela S SOGLASJEM uporabnika, ki bo sicer moral v karanteno stran od doma.” 104. člen, ki so ga v torek umaknili iz protikoronskega zakonskega paketa, je sicer govoril izključno o tem, da bi se dopustilo tistim, ki so bili napoteni v karanteno, da bi le-to preživeli v domačem okolju, je v Odmevih dan pred tem pojasnil minister za notranje zadeve Aleš Hojs: “Želim jasno in zelo precizno pojasniti, da sta ta dva člena (103. in 104. člen, op.a.) prišla v antikorona zakon izključno zaradi epidemije. Policija in tudi jaz osebno si nobenih novih pristojnosti ne želi in jih tudi s tem zakonom ne uvaja, torej pristojnosti, ki bi bile vezane na kakršna koli pooblastila policije, ki bi posegala v človekove pravice in svoboščine. 104. člen tega zakona govori izključno in samo o tem, da dopuščamo tistim, ki bi bili napoteni v neke skupne karantene, da to karanteno lahko preživijo v domačem okolju, pod pogojem, da so pripravljeni podpisati oz. sodelovati v tej smeri, da dovoljujejo nadzor njihovega gibanja.” 

Po poročanju nekaterih medijev naj bi bile napovedane tudi spremembe 103. člena omenjenega zakona, a do torka popoldne takšnega dopolnila še ni bilo na mizi, piše Sta.

103. člen predlaganega Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo daje pooblastila policiji, da sme le-ta za namen zajezitve in obvladovanja epidemije Covid-19 ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje, in iz odredb ali odlokov, sprejetih za zajezitev in obvladovanje epidemije Covid-19, uporabljati sledeča pooblastila iz zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije: zbiranje obvestil, vabljenje, opozarjanje, ukazovanje, ugotavljanje identitete oseb in izvajanje identifikacijskega postopka, iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedba osebe in zbiranje in obdelovanje podatkov. Vendar pa policija za večino teh točk lahko ta pooblastila uporablja zgolj za zagotavljanje izvajanja odločb in drugih konkretnih aktov, izdanih na podlagi zakona, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Pridobljene podatke iz tega člena, ki bi jih policija pridobila, pa bi se lahko hranilo največ 30 dni po koncu razglasitve epidemije Covid-19. “Po preteku tega roka se morajo pridobljeni podatki izbrisati oziroma uničiti,” je zapisano na koncu 103. člena.

Marjanca Scheicher