fbpx

Šarčeve zamujene priložnosti: Države lobirajo za evropske milijarde, njega pa ni

Marjan šarec kot premier ni izkoristil priložnosti, da bi se s sosednjo hrvaško, ki predseduje EU, dogovarjal za pomemben predlog delitev sredstev iz 7-letnega proračuna EU. (Foto: STA)

Slovenija je v zadnjih dveh letih v evropskem proračunu pustila kar dve milijardi kohezijskih sredstev za razvoj. Te dni se pripravlja proračun za obdobje 2021-2027, ki naj bi bil po prvem predlogu težek 1135 milijard evrov. Slovenski premier v odstopu Marjan Šarec se za to ne meni. Tudi v času, ko je njegova vlada še vsaj na papirju delovala, je klice opozicije, naj se posveti temu problemu gladko prezrl. Zaradi tega, bi lahko Slovenija bila ena od največjih osmoljenk nove delitve evropskih kohezijskih sredstev. V mandatih zadnjih dveh vlad je Slovenija na račun nesposobne politike v Bruslju pustila za okoli dve milijardi evrov nepočrpanih sredstev.

V času predsedovanja EU hrvaška vlada “pripravlja predlog za delitev sredstev iz naslednjega 7 letnega proračuna EU,” je na Twitterju opozoril predsednik SDS Janez Janša, ki je poudaril, da ni nikjer v zadnjem letu bilo opaziti sestanka s predstavniki EU na katerem bi premier v odstopu Marjan Šarec skušal narediti karkoli glede pridobitve potrebnih kohezijskih sredstev.

Kar se tiče Šarca, je njegova naloga opravljena. Po letu in pol nabiranja sivih las in skakanja v prazne bazene, je Šarec s premierskega mesta odstopil. Zanj je stvar končana. Namesto, da bi še naprej opravljal svoje naloge, jih je v celoti zanemaril. Pravzaprav jih nikoli opravljal v pravi smeri. Bolj so bila pomembna kadrovanja ter prisotnost na partizanskih proslavah, nazadnje na pogrebu Janeza Stanovnika, kar je podobno.

Tako se že prejšnji teden ni udeležil tretjega vrha skupine Prijatelji kohezije, ki se je odvijal na Portugalskem. Bojda zaradi slabega počutja. Namesto Šarca, je slovensko delegacijo v Beji na Portugalskem vodil kar državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Igor Mally.

Skupina držav neto plačnic takoj začela lobirati za razrez okoli 115 milijard evrov
Sloveniji tako grozi, da bo med največjimi osmoljenci pri razrezu in dodelitvi evropskih sredstev. Od trenutnih 27 držav članic, jih deset v evropski proračun za kohezijo sredstva zgolj vplačuje, 17 pa jih tudi prejema.

A z britanskim odhodom se je zmanjšal tudi proračun. Poleg tega ima Evropska komisija svoje lastne poglede kako naj se rabi denar iz evropskega proračuna. Čeprav naj bi po predlogu iz 2018 bil proračun za obdobje 2021-2027 težek kar 1135 milijard evrov, pa je skupina držav neto plačnic že takoj začela lobirati za razrez okoli 115 milijard evrov. Največji rezi bi tako prizadeli ravno področje skupne kmetijske politike in kohezijske politike. V zameno naj bi dobili več poudarka na zapravljanju denarja za boj proti globalnemu segrevanju in vlaganju v varnost.

Janša je pri tem izpostavil, da so v SDS na zanemarjanje pomembnosti usklajevanja glede kohezijskih sredstev večkrat konkretno opozorili, sklicevali izredne seje in ponujali pomoč, a nič ni zaleglo. Šarec je delal po svoje, in vse skupaj enostavno ignoriral.

Ivan Šokić