fbpx

Šarec odrekel dialog! Zavrnil je predsednika Pahorja, ker se njemu pač zdi, da naj bi kompleksen demokratični nadzor v naši državi odlično deloval?!

Foto: STA

Predsednik vlade Marjan Šarec vsak dan znova dokazuje, da je samodržec, ki se ne povižga niti na poziv predsednika republike in vrhovnega poveljnika obrambnih sil Boruta Pahorja. Pahor ga je namreč pozval, da naj skliče sejo Sveta za nacionalno varnost v povezavi z zelo zaskrbljujočimi zaostritvami odnosa med Sovo in Knovsom, ki naslavljajo demokratični nadzor nad obveščevalnimi službami in varovanje nacionalnih interesov. Očitno je, da Šarcu ni bil po godu predlog Pahorja, da naj na sejo sveta povabi tudi prvaka največje opozicijske stranke Janeza Janšo. 

Šarec več kot očitno ni pripravljen na dialog. Če bi bil, bi ta že 13. novembra na izredno sejo Sveta za nacionalno varnost, s sklicem katere je dal vedeti, da naj bi bili lastni državljani tisti, ki prispevajo k “resni” notranji varnostni krizi, povabil tudi največjo opozicijsko stranko SDS. Nič čudnega, da se je na situacijo odzval prvak stranke Janša in izpostavil, da je bil tudi formalno izveden državni udar, saj opozicija na sejo ni bila vabljena niti ni bila o njej obveščena. Je pa Šarec zaradi plastičnih igračk Šiška sklical svet za nacionalno varnosr, zaradi zlorab obveščevalnih služb pa ne.

Za odgovor si je Šarec vzel več dni
Šarec je Pahorju v pismu uvodoma zapisal, da naj bi z veliko mero zavzetosti preučil njegov predlog za sklic Sveta za nacionalno varnost, kjer bi tekla beseda o stanju na področju obveščevalno-varnostne dejavnosti. “Po tehtnem, nekajdnevnem razmisleku vam podajam odgovor. Najprej naj pojasnim, da iskreno verjamem v vaš najboljši namen in zato jemljem posredovani predlog kot vaš prispevek k urejanju razmer. Vendar je nemogoče spregledati dejstvo, da je čas za kaj takega mimo. Vprašanja in dileme v zvezi s tem so se preselila na pristojne organe, bodisi na Inšpektorat za javni sektor, ki preverja zaposlitve, bodisi na policijo in tožilstvo, ki bosta obravnavali morebitno izdajo tajnih podatkov.” 

V nadaljevanju je Šarec izpostavil, da še zdaleč ne gre za izredne razmere in vojno med komer koli, kot naj bi se poskušalo prikazati v javnosti. “Gre zgolj za vprašanje pristojnosti posameznih organov. Sam seveda zaupam strokovnim organom in oni so tisti, ki so zdaj dobili materijo v reševanje. Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb je politični nadzorni organ in ne civilni, kot se rado poudarja. Civilni nadzor vrši civilna družba, javnost, in ne politika,” je prepričan Šarec. Pri tem je izpostavil prepričanje, da je Slovenija država z razvitim formalnim in neformalnim demokratičnim nadzorom nad obveščevalno-varnostnimi službami. Kompleksen demokratičen nadzor pa naj bi po njegovo celo odlično deloval.

Problematično se mu zdi, da Knovs vodi Matej Tonin
“Imamo raznolik sodni nadzor, nadzor neodvisnih institucij, kot je računsko sodišče, ali inšpektoratov z različnih področij, kot tudi notranji nadzor ali notranjerevizorski nadzor, je zapisal Šarec in dodal, da naj bi vsi potekali v skladu z njihovimi pristojnostmi in, kar je najbolj pomembno, daleč od oči javnosti. V primeru nedvoumno ugotovljenih morebitnih zlorab služb pa je prav, da se javnost s tem seznani.” Poudaril je prepričanje, da naj bi se zatikalo le pri političnem nadzoru. Po njegovo razlog najverjetneje tiči v tem, da Knovs vodi predsednik ene izmed opozicijskih strank, ki naj bi si po svoje tolmačil zakonske pristojnosti. Nepotrebno se Šarcu zdi, da vse skupaj Matej Tonin največkrat počne pred kamerami.

“S svojim ravnanjem seveda ne prispeva k nepristranskosti in vzbuja upravičen vtis, da je bolj kot nadzor na prvem mestu njegova lastna samopromocija. Neposredne javne obtožbe “ad personam”, ki jih predsednik Knovsa izreka na račun Kabineta predsednika vlade, ne da bi pred tem predložil ustrezne dokaze, to zgolj še podkrepijo.” V zaključku je Pahorja zaprosil za razumevanje njegove odločitve. Predlagal je, da se počaka do ugotovitve ustreznih organov, saj naj bi bilo po besedah Šarca v preteklosti preveč škodovanja interesom Slovenije in politizacije. “Seja razširjene sestave SNAV v tem trenutku, ko je veliko takšnih in drugačnih manipulacij in obtoževanj, ne bi bila smiselna, saj bi utegnila spolitizirati še to posvetovalno telo vlade.”

Foto: STA

Inšpektorat za javni sektor že dva meseca preverja eno zaposlitev
Predsednik Pahor se je na odgovor Šarca že odzval in zapisal, da se je seznanil s pismom predsednika vlade. “Ker je predsednik vlade tudi predsednik Sveta za nacionalno varnost in pristojen za njegovo vodenje, predsednik Pahor njegovo odločitev spoštuje.” Glede zadeve pa se je odzval tudi Janša in izpostavil, da je najbolj zanimivo to, da Inšpektorat za javni sektor že dva meseca preverja (1) eno! samo zaposlitev. “Kjer je baje vse OK za povrh. Inšpektorice lahko torej v povprečju na leto preverijo manj kot 6 zaposlitev. In to ob vladi, ki prisega na moralo, etiko in delavske pravice.”

Spomnimo. Sova je zavrnila zahtevo Knovsa, da naj mu po opravljenem nadzoru nad kadrovanjem v Sovi, vključno s postopkom zaposlitve konkretne uslužbenke, posreduje določeno dokumentacijo, saj naj bi jo skrbela varnost podatkov, ki naj bi iz Knovsa uhajali v medije, prav tako pa je podala oceno, da naj Knovs ne bi bil pristojen za nadzor nad zaposlovanjem na Sovi. Da ni tako, je potrdilo pravno mnenje, iz katerega je jasno razvidno, da preveritev zaposlovanja oziroma spoštovanje ustave in zakona pri zaposlovanju posameznikov sodi v okvir pristojnosti Knovsa. V tem primeru gre po mnenju pravnikov za poskus de facto oženja pristojnosti Knovsa in s tem za poskus odvrnitve neodvisnega nadzora.

Nadzorovana dejavnost v razmerju Knovs-Sova je sodeč po pravnem mnenju predstavlja nadzor nad delovanjem obveščevalne službe, ki je določeno z zakonom, pri čemer Knovs nadzoruje, ali se nadzorovana dejavnost izvaja v okviru ustave in zakonov. Z nadzorovano dejavnostjo je mišljena celotna dejavnost nadzorovane službe in ne zgolj del ali posamezni segmenti te dejavnosti. “Ker v okviru dejavnosti oziroma v okvir delovanja Sove spada tudi zagotavljanje kadrovskega potenciala, prav tako je za delovanje Sove izjemnega pomena, da je tudi kadrovska politika (vključno s konkretnimi rešitvami) skladna z ustavo in predpisi, veljavnimi v RS, smo mnenja, da preveritev zaposlovanja oziroma spoštovanja ustave in zakona pri zaposlovanju posameznikov sodi v okviru pristojnosti Knovsa v razmerju do nadzora delovanja Sove,” so zapisali in dodali, da morebitno nedopustno preferiranje enega kandidata lahko predstavlja tako poseg v ustavne pravice kot tudi neposredno kršitev zakonskih določb, ki sledijo omenjenemu ustavnemu okviru.

Glede na to, da je iz pravnega mnenja razvidno, da so zaposleni v nadzorovani službi dolžni v okviru pooblastil na delovnem mestu storiti vse, kar je potrebno, da komisija lahko izvršuje svoj nadzor, in so dolžni pri tem z njo sodelovati, se poraja vprašanje, kako je mogoče, da Sova še vedno ni izročila dokumentacije? Sova si je izmislila perfektno pogruntavščino, saj je za nadzor v zadevi zaprosila inšpektorat za javni sektor. S tem smo priča predstavi za javnost, ko izvršna veja oblasti nadzira samo sebe. Glede na to, da je direktor Sove Rajko Kozmelj v intervjuju za Mladino škandalozno priznal, da “špijonirajo” zgolj za politiki, kar pa je prepovedano, vse skupaj niti ne čudi toliko.

Foto: Printscreen

Naravnost smešno je, ko Šarec navaja, kako naj bi si Tonin zakone razlagal po svoje, namreč vsebina pravnega mnenja je več kot jasna, Šarec pa niti slučajno ni pravnik. Zanimivo pa je, da ga pri Toninu moti, ko o njegovi in Sovini samovolji spregovori javno, namreč tega se zelo rad poslužuje tudi sam. Ravno zaradi tega je smešno, da Šarec komu očita, da javnost o nepravilnostih obvešča, ker naj bi si delal samopromocijo. Ravno Šarec je namreč tisti, ki je od vseh predsednikov vlad najbolj nastopaški, še posebej pa ga zaznamujejo šale, s katerimi dela na porastu podpore med ljudmi. Na njegovo žalost so ljudje že opazili, da s šalami le poskuša prikrivati nevsebinskost. Na vsakem posamezniku je, da presodi, ali je lahko naši državi v ponos, da imamo predsednika vlade, ki zaradi plastičnih pištol sklicuje Svet za nacionalno varnost, zaradi zlorab obveščevalnih služb pa ne. Resnično neverjetno.

Hana Murn