fbpx

V SD se hvalijo s kohezijskimi sredstvi, izpogajanimi v Janševi vladi

Tanja . (Foto: SD)

Socialni demokrati so se danes pred celotno slovensko javnostjo pohvalili, da so “v ekipi SD” naredili veliko pozitivnih premikov – gospodarstvu naj bi zagotovili 1,2 milijardi evrov, iz kohezijske politike pa omogočili dostop do 3,2 milijarde evrov. Toda evropski denar niso zagotovili oni, temveč predvsem vlada Janeza Janše, ki je bila na tem področju nadpovprečna.

V stranki, ki temelji na svoji dediščini bivšega sistema, se zanašajo, da njihovi volivci ne bodo brali opomb in drobnega tiska, pri tem pa se pogosto tudi uštejejo. Vendarle je več kot jasno (že zaradi samega datuma), da so pogajanja o kohezijski politiki 2021–2027 potekala, preden se je formirala ta vlada, na kar jih je prijazno opozoril bivši predsednik vlade in prvak opozicije Janez Janša.

Revizijsko poročilo: vse je pripravila Janševa vlada
Revizijsko poročilo Računskega sodišča za leto 2021 pod zavihkom: “Uspešnost črpanja sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020″, kjer je bila ocena črpanih sredstev v preteklem obdobju, kaže, da je bilo črpanje le delno uspešno. Prav tako je Računsko sodišče ugotovilo, da operativni program, ki ga je vlada sprejela 11. decembra 2014 in ki ga je Evropska komisija potrdila 16. decembra 2014 ni bil pripravljen niti na podlagi Strategije razvoja Slovenije, ki je bila sprejeta šele 7. decembra 2017, niti na podlagi programa državnih razvojnih prioritet in investicij, saj vlada ni zagotovila, da bi bila ta strateška dokumenta pravočasno sprejeta.

Seveda govorimo o obdobju vladavine Mira Cerarja, medtem ko kratkotrajne vladavine Marjana Šarca tukaj niti ni vredno omeniti. Kasneje je organ upravljanja za programsko obdobje 2021–2027 dne 22. 1. 2021 (v času Janševe vlade) pripravil osnutek Sporazuma o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021–2027, upoštevajoč veljavno Strategijo razvoja Slovenije, ki velja do leta 2030.

Spomnimo, da je bila Janševa vlada ob prevzemu mandata marca 2020 priča izredno slabemu črpanju evropskih sredstev. Nekdanja vlada je tako pospešila aktivnosti in odpravila zastoj iz časa Šarčeve vlade ter v dveh letih podvojila investiranje evropskih sredstev. To je takrat potrdil tudi nekdanji minister Zvonko Černač, pristojen za kohezijo, ko je našteval najpomembnejše dosežke s področja kohezijske politike. Z dodatnimi sredstvi, ki jih je predsednik vlade Janez Janša izpogajal julija 2020, so se sredstva za zahodno kohezijsko regijo povečala skoraj za dvakrat oziroma za 350 milijonov evrov. Skupni obseg sredstev, ki bodo Sloveniji na voljo iz različnih skladov, pa je presegalo 10 milijard evrov, kar je rekordni dosežek.

Ni prvič, da se SD hvali s tujim perjem
Spomnimo, da to ni prvič, da SD delo prejšnje vlade predstavlja kot svoje. Skoraj identično trditev je javnosti izrekel minister Aleksander Jevšek: “Ta vlada je v treh mesecih naredila, kar prejšnja ni storila v dveh letih. Sporazum o partnerstvu Sloveniji omogoča dostop do 3,26 milijarde evrov evropskega denarja. Tako bomo v naslednji finančni perspektivi skupaj z integralnimi sredstvi lahko črpali dobrih 4,5 milijarde evrov evropskega denarja.”

To pomeni, da zadnje štiri mesece v javnosti mešajo eno in isto vest o istih sredstvih iz perspektive 2021–2027, ki jo je zagotovila Janševa vlada. Iste perspektive, ki so jo v parlamentu popljuvali in sabotirali z glasovanjem proti, njihova predsednica pa se je skupaj z drugimi levimi evroposlanci aktivno trudila, da država ostane brez sredstev, kar je evroparlamentarni unikum.

Upravičeno nas lahko skrbi, kaj čaka državo, ko bodo enkrat morali sredstva pridobivati sami in ne bodo več mogli počivati na udobni blazini brezplačnega evropskega denarja, ki jim ga je pripravil Janša. Glede na to, da se že štiri mesece hvalijo z dosežki prejšnje vlade, se lahko sprašujemo, če nas čaka podobno neučinkovito črpanje evropskih sredstev kot v letih 2014–2020. Spomnimo, vlada Mira Cerarja je bila na repu uspešnosti med članicami EU po črpanju denarja. Potencialno smo ostali brez večmilijardnih sredstev le zato, ker ministrstvo za kohezijo ni funkcioniralo skladno s pričakovanji.

Andrej Žitnik