fbpx

SD v rdečih številkah že 13 let: Kako bi lahko vodili državo, če še svojega poslovanja niso zmožni urediti?

Predsednica SD Tanja Fajon (Foto: STA)

Socialni demokrati se že dolga leta utapljajo v izgubah, hkrati pa so v primerjavi z drugimi političnimi strankami na Slovenskem pravi nepremičninski mogotci. Nepremičnin seveda niso kupili, kot ponosni nasledniki nekdanjega totalitarnega režima (komunizma) so jih »podedovali« oziroma pridobili, ne da bi jih plačali.

Podatki iz zemljiške knjige kažejo, da ima SD v lasti 16 nepremičnin v različnih slovenskih krajih, največ pa v Ljubljani in na Ravnah na Koroškem. Nepremičnine tudi oddajajo, stavbo na Levstikovi v Ljubljani, kjer je centrala, pa zastavljajo za najem posojil.

Katastrofa že od 2008
Socialni demokrati se s katastrofalnim finančnim stanjem soočajo že od leta 2008, ko je bil njihov primanjkljaj dobrih 666 tisoč evrov. Do leta 2010 se je ta skorajda podvojil, znašal je 1,2 milijona evrov. Nato so primanjkljaj, v tem primeru izgubo, delno pokrivali do leta 2013, nato pa so rdeče številke spet poskočile navzgor. V letu 2014, ko so bile volitve, so izgubo podvojili.

V naslednjih letih izgube niso bistveno zmanjševali, gibala se je od 700 do 800 tisoč evrov. V letu 2019, ko so bile evropske volitve, pa je kumulativni primanjkljaj spet narasel in presegel 1,1 milijona evrov. V letu 2020 ga je bilo 856 tisoč evrov, podatki za leto 2021 pa javno še niso na voljo.  

Neplačevanje volilnih kampanj
Poslovanje političnih strank že več let zelo sistematično spremlja novinar Peter Jančič, urednik portala Siol. V enem od svojih člankov je opozoril, da sta z izgubami poslovali tudi stranki LDS in Zares (obe sta propadli, pravzaprav LDS še životari). Jančič pa je tako poslovanje SD, LDS in Zaresa označil kot patološko simptomatiko, v vseh treh strankah je namreč mogoče opaziti enak vzorec finančne impotentnosti oziroma prezadolženosti zaradi neplačevanja volilnih kampanj. LDS in Zares je ostalo neplačanih 80.380 in 22.771 evrov računov državnih kampanj, SD pa 537.258 evrov računov iz lokalnih kampanj.

Posebna težava je pri stranki SD, kjer računov iz volilnih kampanj niso poravnali niti v naslednjih letih. Tako so na primer dolgovi iz volilne kampanje v letu 2014 ostali neplačani tudi v letu 2019, to je pet let kasneje. Ali so dolgove poravnali pozneje, za zdaj ni znano, saj, kot rečeno, zadnje bilance javno še niso dostopne.

Vse to pomeni, da bi stranka SD zaradi neporavnanih finančnih obveznosti morala že zdavnaj bankrotirati, podobno kot sta bankrotirali stranki LDS in Zares. Vendar SD še vedno ostaja, finančne težave rešujejo s posojili, za katere zastavljajo nepremičnine, z njihovim oddajanjem pa tudi služijo.

Odziv upnikov?
V SD so upnike zavajali in jim govorili, da se z vsemi, ki jim dolgujejo, poskušajo sporazumeti, da plačujejo po zmožnosti, da vsega ne zmorejo takoj, »a bodo poravnali«. Nato se je izkazalo, da so že pred desetimi leti ostali dolžni več kot pol milijona evrov, neporavnani računi iz volilnih kampanj so ostali neplačani še vsaj nadaljnjih pet let. Računov niso poravnali niti pred naslednjimi volitvami.

Kot primer navedimo, da je stranka SD podjetju EMO-ETT iz Celja po volilni kampanji leta 2011 ostala dolžna 12 tisoč evrov, na telefon jim niso odgovarjali. Prigodo je razkril Peter Jančič in pri tem navedel besede takratnega tajnika SD Uroša Jauševca, ki se je izgovarjal, da so z omenjenim podjetjem sodelovali prvič, z večino preostalih pa že večkrat in slednji znajo povedati, da SD poravnajo račune. Prav tako je zanikal, da bi se v stranki želeli izogniti komunikaciji s celjskim podjetjem, poudaril je le, da je klicev upnikov veliko. A tudi v tistem letu niso poravnali računov do podjetja. Slednje pa je le eden od primerov, saj se podjetja javno niso želela izpostavljati. Kot kaže, podjetja stranke SD niso niti tožila za plačilo računov.

SD je v zadnjih letih za poravnavo svojih stroškov najemala posojila, za to pa zastavljala nepremičnine. Dolgove izpred let in desetletja pa so, kot pravijo dobro poučeni, pokrili z najemom bančnega posojila. Vse pri Delavski hranilnici.

Vila Moskovič (Foto: Twitter SD)

SD že zdavnaj zrela za stečaj
SD bi glede na svoje poslovanje morala v stečaj. Če bi tako poslovalo podjetje, bi se to že zdavnaj zgodilo. Vendar pa je v zakonu, ki se nanaša na politične stranke, pravna praznina. To je že pred leti razkril Igor Šoltes še v vlogi predsednika računskega sodišča in zdaj spet v objemu SD. Povedal je, da v zakonu manjkajo določila glede stečaja in likvidacije za stranke, posledično pa ostaja neurejeno tudi področje pravic upnikov. Šoltes zdaj v SD vodi svet stranke za področje pravosodja. V SD tako še vedno lahko prepričujejo ljudi, da so »najboljši na svetu«.

Posredovati bi moralo tudi Računsko sodišče RS, ki ga po Šoltesu vodi Tomaž Vesel. Vendar pa to v vseh dosedanjih revizijah volilnih kampanj ni ugotovilo nič spornega. Še več, pri vprašanjih novinarjev se izgovarjajo, naj jim posredujejo natančne podatke o neplačanih računih stranke SD, kot da bi bili novinarji zaposleni v računovodstvu SD. Gre torej za sprenevedanje vseh vpletenih, vse z roko v roki s stranko SD.

Poslovanje SD v letu 2020

Stranka SD je v letu 2020 imela 905 tisoč evrov prihodkov in 856 tisoč evrov kumulativnega primanjkljaja oz. izgube.

Imeli so 579 tisoč evrov obveznosti, od tega 451 tisoč dolgoročnih (finančnih) in 128 tisoč kratkoročnih.

Iz proračuna so v letu 2020 prejeli 608 tisoč evrov, s članarinami so zbrali 101 tisoč, od najemnin za prostore, ki so jih podedovali, letno pridobijo do 70 tisoč evrov, preostalo so donacije in drugo.

Vida Kocjan