SDS izraža podporo ZDA in obsoja nerazumno podporo tranzicijske levice Iranskemu režimu, ki se skriva za pranjem iranskega denarja v NLB!

V luči napetega dogajanja v Iraku Slovenska demokratska stranka obsoja nerazumno podporo levih političnih sil Iranskemu režimu, izraža podporo ZDA in terja poročilo vlade o preiskavi milijardnega pranja denarja za Iran preko državne NLB v času vlade Socialnih demokratov. 

Eskalacija na Bližnjem vzhodu se je konec 2019 pričela z nasilnim zatrtjem protirežimskih protestov v Iranu ter napadom proiranskih celic na ambasado ZDA v Iraku. Likvidacija organizatorja iranskega terorja Solejmanija s strani ZDA je bila reakcija na omenjene in druge dogodke v regiji, izpostavljajo v stranki. “V SDS podpiramo odločen odziv ZDA na provokacije ekstremističnega režima ajatol in obžalujemo, da se preiskava pristojnih slovenskih organov o odgovornosti za pranju milijarde evrov za Iranski režim v NLB v letih 2009 in 2010 ne premakne nikamor.”

Preiskava Logarjeve parlamentarne komisije, ki jo je Državni zbor sprejel soglasno, je po besedah SDS pokazala, da je Iranski režim v času trojnih mednarodnih sankcij ob vednosti ključnih ljudi slovenske leve politike preko državne NLB financiral tako svojo obveščevalno agenturo in teroristično mrežo kot tudi nakup sestavnih delov za izdelavo orožij za množično uničevanje.

“Nenavadna naklonjenost iranskemu režimu, ki v zadnjih dneh odseva iz sporočil nekaterih vladnih strank, uradnih predstavnikov slovenske vlade in večinskih medijev, v katerih generala Solejmanija, odgovornega med drugim tudi za nedavne brutalne poboje preko 3 tisoč iranskih prodemokratičnih protestnikov, imenujejo celo mučenik, pa vzbuja utemeljen sum, da so milijonske provizije od zločinskega pranja denarja v NLB končale na številnih mestih vplivanja v Sloveniji.” SDS zato najodločneje zahteva, da vlada RS nemudoma predstavi v DZ poročilo o dosedanjih ugotovitvah policijske preiskave o odgovornosti za daleč največje kriminalno dejanje v zgodovini samostojne Slovenije, ki je imelo očitno daljnosežne mednarodne in notranje varnostne ter politične posledice.

Glede na to, da so zaenkrat le v SDS obsodili akcijo Irana, smo na predsednika republike, Državnega zbora RS in predsednika vlade naslovili vprašanje, če bo Slovenija obsodila napad Irana v Iraku, glede na to, da gre lahko vse skupaj v eskalacijo in vojno? Za stališče glede napada Irana na ameriške in koalicijske sile v Iraku smo vprašali tudi ostale parlamentarne stranke. Ko bomo odgovore prejeli, jih objavimo naknadno.

Odgovor predsednika države Boruta Pahorja glede na današnji iranski napad na ameriške cilje v Iraku:

Spoštovani,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR OBSOJA DAVIŠNJI VOJAŠKI
NAPAD NA IRAK IN SE ZAVZEMA ZA MIRNO REŠITEV VSEH SPOROV.

Prilagamo tudi prvi odziv predsednika republike za slovenske medije, ki
ga je podal že v ponedeljek, 6. januarja:

PAHOR POZIVA K UMIRITVI NAPETOSTI NA BLIŽNJEM VZHODU (VIR: STA, 6.
JANUAR 2020)

Ljubljana, 6. januarja – Predsednik republike Borut Pahor je danes
pozval k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu in k mirnemu reševanju
sporov. V povezavi z ubojem visokega iranskega generala minuli petek je
Pahor opozoril, da je “nedavna odločitev ameriškega predsednika
povzročila napetosti, ne samo na Bližnjem vzhodu, ampak v celotni
mednarodni skupnosti”.

“Zavzemam se za to, da pride do zmanjševanja napetosti z ukrepi na vseh
straneh,” je na novinarsko vprašanje po komentarju razmer na Bližnjem
vzhodu dejal Pahor. “Vedno sem zagovarjal mirno reševanje sporov,” je
poudaril.

Pojasnil je, da je kot vrhovni poveljnik Slovenske vojske tudi sprotno
obveščen o položaju slovenskih vojakov, ki v Iraku pomagajo pri
urjenju tamkajšnjih varnostnih sil, da bodo lahko same zagotavljale red
in varnost v državi. Šest vojakov je nameščenih v Erbilu na severu
Iraka, delujejo pa v kontingentu pod vodstvom Nemčije.

“Z ministrom za obrambo sva ves čas na zvezi in me obvešča o statusu
naših vojakov v Iraku. So na varnem, skupaj z nemškimi kolegi.
Ocenjujejo razmere. V kolikor bi skupaj prišli do odločitve, da je
potrebna sprememba njihovega statusa v Iraku, se bo slovenska država
nemudoma odzvala,” je zagotovil predsednik Pahor.

Poudaril je, da slovenski vojaki v Iraku niso proti volji tamkajšnjega
ljudstva in jih ne sprejemajo kot take. “Toda situacija v Iraku je
zapletena,” je poudaril in spomnil tudi na nedeljsko odločitev
iraškega parlamenta, ki je z resolucijo zahteval umik ameriških
vojakov iz države. Ta resolucija sicer ni zavezujoča, a ima po
Pahorjevih besedah “politično sporočilo”.

“Slovenska država bo vsekakor zelo temeljito in sproti spremljala
razvoj dogodkov v Iraku,” je še zagotovil Pahor. “Kot predsednik
republike in vrhovni poveljnik naših obrambnih sil bi rad izrazil
upanje, da bo prevladala pamet in mirno reševanje sporov,” je še
dodal.

Odgovor stranke Liste Marjana Šarca glede iranskega napada ameriške cilje v Iraku :

Nikomur ni v interesu, da se razmere na Bližnjem vzhodu zaostrujejo in vodijo v tvegane odnose med državami. Najpomembneje je, da je umik pripadnikov slovenske vojske izveden varno. Napočil je trenutek, ko se mora vsakršna uporaba  nasilja prenehati in omogočiti prostor zdravim meddržavnim odnosom. Pri tem pa mora mednarodna skupnost in Evropska Unija vložiti vse napore v to, da regija postane varnejša in politično bolj stabilna.

Odgovor Stranke modernega centra glede iranskega napada ameriške cilje v Iraku :

“Obsojamo iranski raketni napad na vojaška oporišča v Iraku, med drugim tudi napad v Erbilu, kjer so bili nameščeni pripadniki
Slovenske vojske. Pomembno pa je, da so naši vojaki ostali nepoškodovani in da so trenutno na varnem.

Pozdravljamo, da je MORS nemudoma sprejelo odločitev za evakuacijo 6 pripadnikov Slovenske vojske iz Erbila. Vse strani pozivamo k umiritvi strasti in zmanjšanjunapetosti na Bližnjem vzhodu, saj eskalacija novih konfliktov ni v nikogaršnjem interesu. Prav tako pozivamo vse deležnike, da v skladu s svojimi zmožnostmi prispevajo k povečanju varnosti in stabilnosti ter vzpostavitvi dolgoročnega miru v regiji.”

Odgovor Slovenske nacionalne stranke glede iranskega napada ameriške cilje v Iraku:

Eskalacija vojnega nasilja nikoli ni upravičena, čeprav je mnenje napadene države nasprotno. Vprašati se je potrebno, ali naj država pred napadi poklekne, kar bi v današnjem času Slovenija zagotovo storila, ali pa naj država vrne z enakimi ali večjimi udarci, kar storijo države, ki imajo ponos in si ne dovolijo agresije na domače ozemlje.

Odgovor SAB

V SAB smo veseli, da so slovenski vojaki živi in zdravi. Po naši oceni bi jih lahko evakuirali že prej, saj so tako storile nekatere druge države članice EU in svoje vojake umaknile v Jordanijo, prav tako so bila vojaška urjenja v Iraku prekinjena. Obžalujemo, da naše in zavezniške varnostno obveščevalne službe niso zaznale nevarnosti napada na Erbil, saj so prav od tam v napadu na iranskega generala Kasema Solejmanija delovali Američani. V SAB se pridružujemo mnenju Evropske komisije, da se prekinejo vojaške operacije in se sprte strani vrnejo za pogajalsko mizo.

Odgovor Urada vlade za komuniciranje

Slovenija obsoja davišnji raketni napad na vojaške baze v Iraku, kjer so na povabilo iraške vlade nastanjeni pripadniki zavezniških sil Globalne koalicije za boj proti Daeshu. Vse vpletene pozivamo, da se vzdržijo vseh aktivnosti, ki bi vodile k nadaljnji eskalaciji napetosti v regiji.

Na zunanjem ministrstvu smo v stikih z vsemi zaveznicami in pozorno spremljamo situacijo v Iraku in Iranu. Varnost in zaščita koalicijskih vojakov in civilnega osebja sta prednostni nalogi, zato je bila zaradi poslabšanja varnostne situacije v sodelovanju z zavezniki sprejeta odločitev za premestitev vojakov Slovenske vojske.  Z Nemčijo, s katero sodelujemo v operaciji Operation Inherent Resolve v Erbilu, koordiniramo nadaljnje korake in premestitev vojakov na varnejšo lokacijo. Ministrstvo za zunanje zadeve aktivno deluje v skladu s svojimi pristojnosti. Slovenske državljane v Iranu pozivamo k previdnosti in predlagamo spremljanje lokalnih medijev javnega obveščanja. Slovenski zunanji minister se bo v petek v Bruslju udeležil izrednega zasedanje zunanjih ministrov EU, ki bo namenjen razpravi o nadaljnjih korakih EU pri umirjanju razmer v regiji.

Hana Murn