SDS v parlamentarni postopek vložila novelo ZOFVI, ki za razliko od Pikalove omogoča nediskriminatorno financiranje zasebnih osnovnih šol

Jernej Pikalo (Foto: STA)

Potem ko vladnim strankam julija v državnem zboru ni uspela potrditev spornega zakona šolskega ministra Jerneja Pikala, ki ne bi odpravil diskriminacije otrok v zasebnih šolah, ampak le povečeval segregacijo teh otrok zaradi ideoloških predsodkov, je zdaj novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) v parlamentarni postopek vložila še poslanska skupina SDS. Z njene strani bo pri obravnavi predloga zakona v državnem zboru in pri delu njegovih delovnih teles sodeloval poslanec Tomaž Lisec.

Poslanska skupina SDS na čelu s prvopodpisanim Danijelom Krivcem je novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) v parlamentarni postopek vložila v torek. Novela zakona udejanja odločbo ustavnega sodišča z dne 4. decembra 2014. Ta namreč zahteva razveljavitev protiustavnosti z diskriminatornim financiranjem zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavne programe za šoloobvezne otroke. S strani SDS bo pri obravnavi predloga zakona v državnem zboru in pri delu njegovih delovnih teles sodeloval poslanec Tomaž Lisec.

V SDS poudarjajo, da predlagana sprememba ZOFVI, ki so jo vložili v parlamentarni postopek, za razliko od spornega zakona šolskega ministra Jerneja Pikala, ki je bil v državnem zboru zavrnjen julija letos, omogoča nediskriminatorno financiranje zasebnih šol. Pikalov predlog zakona namreč po njihovo ni odpravljal diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, temveč je še povečeval segregacijo teh otrok “zaradi ideoloških predsodkov do zasebnega šolstva in teženj po ohranitvi državnega monopola v osnovnem šolstvu in onemogočanju staršem, da enakopravno izvršujejo ustavno pravico do izbire pri vzgoji in izobraževanju svojih otrok v osnovnošolskih javnih programih, ki se jih morajo otroci obvezno udeležiti“.

Predlog SDS z razliko od Pikalovega ni diskriminatoren do otrok v zasebnih šolah
Ob tem v SDS dodajajo, da so na predlog zakona ministra Pikala jasne in konkretne zadržke podali tako v vladni službi za zakonodajo kot v Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora RS. “Predlog zakona ni uresničeval ustavne odločbe o prepovedi diskriminacije otrok v osnovnih šolah, temveč je bil korak v smeri poglabljanja segregacije šoloobveznih otrok v zasebnih šolah. Predlog zakona ni bil sporen samo z vidika pravne države, saj ni ugotovljenega neustavnega stanja odpravljal, temveč je neustavnost še poglabljal. Prav tako je bil sporen z vidika načela spoštovanja človekovega dostojanstva (34. člen Ustave RS), z vidika prepovedi diskriminacije zaradi osebnih okoliščin (14. člen Ustave RS) in s pravico do svobodnega izobraževanja, saj je predlog v izrazito neenak položaj postavljal otroke v zasebnih šolah, čeprav se obvezno izobražujejo po javnem programu v okviru istega ustavnega instituta (57. člen Ustave RS) kot ostali otroci,” poudarjajo in dodajajo, da na drugi strani s svojo vloženo novelo zakona jasno sledijo odločbi ustavnega sodišča ter omogočajo nediskriminatorno financiranje zasebnih osnovnih šol.

S strani SDS bo pri obravnavi predloga zakona v državnem zboru in pri delu njegovih delovnih teles sodeloval poslanec Tomaž Lisec. (Foto: STA)

Za kakovostno izvajanje programa za vrtce potrebni strokovna avtonomija in odgovornost
S predlogom vloženega zakona v poslanski skupini SDS posegajo tudi v ureditev predšolske vzgoje v vrtcu. Med drugim namreč predlagajo spremembo dosedanjega poimenovanja “pomočnik vzgojitelja” v “vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja”. Po ugotovitvah stroke, ki spremlja izvajanje dejavnosti v vrtcih, je namreč v praksi v večini vrtcev že presežena delitev na dejavnosti, ki jih lahko opravlja samo vzgojitelj, in tiste, ki jih lahko opravlja tudi pomočnik vzgojitelja. Hkrati v SDS ugotavljajo, “da sta za kakovostno izvajanje programa za vrtce potrebni strokovna avtonomija pri delu z otroki in z njo povezana odgovornost, saj je izbira vsebin in konkretna izvedba dejavnosti prepuščena strokovnim delavcem. Delo v oddelkih vrtca poteka v okviru dnevnega programa in zanj prevzemajo odgovornost za dejavnosti ne glede na to, ali gre za načrtovane dejavnosti, rutinske dejavnosti, dejavnosti na prostem ali vključevanje v igro, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev. V večini vrtcev je tako povsem nepotrebna delitev na dejavnosti, ki jih lahko opravljajo le vzgojitelji, in na dejavnosti, ki jih lahko opravljajo tudi pomočniki vzgojiteljev.”

Rajko Golob