Se bodo slovenski evropski komisar Lenarčič in ostali evroposlanci po zgledu Tomčeve in Zvera iz solidarnosti odrekli 30% plače?

Foto: Evropski parlament- pisarna v Sloveniji

V času, ko se borimo s pandemijo koronavirusa, je solidarnost bolj pomembna kot kadarkoli do sedaj. Vlada Republike Slovenije se je iz tega razloga odločila, da bo prispevala k solidarnemu znižanju plač funkcionarjev, sejnin in denarnih nadomestil nadzornikom družb v neposredni ali posredni državni lasti za 30 odstotkov. Medtem, ko je sodna veja oblasti ostala gluha na poziv po znižanju plač, sta se oglasila evropska poslanca Romana Tomc in Milan Zver in sporočila, da bosta v solidarnostni fond za boj proti covidu-19 nakazovala 30 odstotkov plače.

Romana Tomc je v svojem zapisu izpostavila, da ker protikorona zakon evropskih funkcionarjev ne zajema, se ji zdi prav, da so evropski poslanci solidarni. Zato sem danes v proračun RS za odpravo posledic epidemije koronavirusa nakazala 30 odstotkov plače kot donacijo. Funkcionarji in ostali imenovani v EU institucije, pridružite se!” je pozvala svoje kolege.

Solidarnostnemu pozivu se je pridružil tudi Milan Zver in sporočil: Ne moremo narediti vsega, lahko pa pomagamo po svojih zmožnostih. Z aprilom, pa vse do konca epidemije, bom v solidarnostni fond za boj proti covid-19 nakazoval 30 odstotkov od svoje funkcionarske plače.” Odločitev Tomčeve in Zvera je pri predsedniku vlade Janezu Janši naletelo na veliko mero odobravanja, kar je izrazil z naslednjimi besedami: “Pohvalno in posnemanja vredno. Podobno gesto pričakujemo tudi od ostalih slovenskih (in drugih) funkcionarjev na dobro plačanih službah v EU in po svetu ter sodnikov in urednikov mainstream medijev, ki jih zakon neposredno ne zadeva.”

Evropski poslanec Franc Bogovič je namero Tomčeve pozdravil z velikim odobravanjem. Pri tem pa je dodal, da je že pred tremi tedni prispevek nakazal na poseben račun Rdečega križa. “V vmesnem času sem pomagal direktno prizadetim. Mesečno nakazujem (botrstvo, UNICEF), odzovem se tudi v številnih dobrodelnih akcijah. Doniral bom tudi v proračun. Donacij ne objavljam javno.”

Preko Facebooka se je oglasila poslanka iz vrst LMŠ Irena Joveva, ki je sporočila, da sta z Bogovičem že v četrtkovem spletnem pogovoru dejala, da ne bi imela težav s 30-odstotnim znižanjem plač. “Med drugim sva povedala tudi, da vsak od nas že zdaj pomaga po svojih najboljših močeh. Tako ali drugače, kolikor lahko. Izrecno sem govorila v množini. Nisva izpostavljala samo vsak sebe!!!” je povedala in ob tem dodala, da je donirala, in še bo, več kot 30 odstotkov plače. Preko Twitterja se je odzval tudi evropski poslanec Klemen Grošelj, ki je zapisal: “Tu smo, bili in še bomo. Dobrodelnost mi ni tuja. Resda ne delim teh stvari na socialnih omrežjih. Samo v zadnjem mesecu nakazal več različnim organizacijam. Ta zapis je samo odziv in ne želim si publicitete in všečnosti na račun stiske drugih.” 

Zanjo dobrodelnost ni dobrodelnost, če gre za lasten piar
Tanja Fajon iz Židanove SD je glede geste s strani Tomčeve zapisala, da sicer priznava, da gre za lepo gesto, ob enem pa ni mogla iz svoje kože, da ne bi pripisala, da zanjo dobrodelnost ni dobrodelnost, če se ob tem dela lasten piar. “Pomagam in doniram pa vsa leta, odkar si sama služim plačo. Le objavljam ne,” je pripisala.

Če bi bilo temu res tako, čemu je potem 25. marca objavila spodnji zapis na svojem Twitter profilu, kjer je dala vedeti: “Današnji prostovoljni nakupi so me pa prijetno zaposlili…Sem vesela, da jih lahko pripeljem in dostavim varno do vrat ljudi, posebej starejših, ki so sami in zaprosijo za pomoč.” Sodeč po tem je mogoče sklepati, da je očitno odobravanja vredna gesta le tista, ki jo naredi sama in, ki je v korist lastnega piarja in stranke SD.

Evropska poslanca Milan Brglez in Ljudmila Novak se preko družabnih omrežij nista odzvala na poziv Tomčeve in Zvera. STA je uspelo pridobiti kratko izjavo Brgleza, v kateri je izpostavil, da o svojih donacijah oziroma dobrodelnih aktivnostih javno pač ne komunicira. Na uredništvo smo se odločili, da na vse evropske poslance iz Slovenije in na evropskega komisarja Janeza Lenarčiča naslovimo naslednje novinarsko vprašanje: “Spoštovani, glede na to, da sta se evropska poslanca iz vrst SDS/EPP Milan Zver in Romana Tomc odločila, da bosta v solidarnostni fond za boj proti covidu-19 nakazovala 30 odstotkov plače, nas zanima, če boste zgledu sledili tudi sami in se s tem odrekli 30 odstotkom plače. Če se boste za to solidarnostno gesto odločili, nas zanima, za kaj boste ta del plače namenili?” 

Do zaključka redakcije smo prejeli samo odgovor poslanke Irene Joveve, ki je v odgovor zapisala: “Spoštovani, za solidarnostne geste se sicer odločam že dolgo pred izbruhom te krize, marca pa sem namenila veliko več kot 30 odstotkov svoje plače različnim organizacijam in posameznikom v Sloveniji. Med drugim sem del nakazala tudi v solidarnostni fond za boj proti covidu-19, in sicer že pred tednom dni, brez kakršnihkoli pozivov in brez kakršnekoli objave kaj, koliko in komu. Tako bo tudi ostalo pri vseh mojih nadaljnjih solidarnostnih gestah. Ostanite zdravi.” Ostale odgovore bomo objavili naknadno, ko jih prejmemo.

Vidimo lahko, da boj proti pandemiji novega koronavirusa ni lahek za nikogar. Še posebej je težaven za zdravstveno osebje, ki se v prvim frontnih linijah bori za življenje pacientov, ki jih je napadel virus. Glede na to, da je zdravstveni sistem že ob običajnih razmerah na robu svojih zmogljivosti, si lahko le predstavljamo, kako oteženo je delo sedaj, ko primanjkuje zaščitnih sredstev in zdravstvenih pripomočkov. Ker obenem obstaja zavedanje, da so se na račun popolne ohromitve življenja v težki situaciji znašli upokojenci, samozaposleni, samostojni podjetniki, gospodarske družbe, kmetovalci, funkcionarji in najbolj izpostavljeni zaposleni v času krize koronavirusa, je bil sprejet obsežen protikorona zakonski paket. Solidarno bi bilo, da bi znižanju plač funkcionarjev na državni ravni sledili tudi v sodstvu in pa evropski poslanci in ostali zaposleni v evropskih institucijah. Še posebej bi bilo zgledno, če bi to storil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Hana Murn