Še ena klavrna zapuščina Šarca in Cerarja: Slovenija pogorela pri kandidaturah za vodje delegacij EU po svetu!

Nekdanja predsednika slovenske vlade Marjan Šarec in Miro Cerar - slednji je tudi nekdanji zunanji minister. (Foto: STA)

Prestolnica, tako vodstvo MZZ kot v določeni fazi vlada, mora za kandidate dejavno lobirati. Se sestajati z vodstvom EEAS, lobirati v političnih skupinah, pri visokem predstavniku za skupno zunanjo in varnostno politiko itd. Prejšnje MZZ niti vlada vsega tega niso počeli. Enako vodstvo MZZ pred tem. Če so lobirali, so lobirali največkrat samo za enega kandidata, ki končuje svoj drugi mandat na Balkanu,” so na zunanjem ministrstvu komentirali imenovanje tridesetih novih vodij delegacij EU po svetu, med katerimi ni Slovencev. Za položaje so se sicer po navedbah MZZ potegovali tudi štirje slovenski kandidati.

Slovenija še naprej plačuje grehe nesposobnih levih vlad, tokrat se rezultati brezbrižnosti in lenobe vidijo pri imenovanju tridesetih novih vodij delegacij EU po svetu, med katerimi ni več nobenega Slovenca, čeprav so se za položaje potegovali kar štirje.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je namreč minuli torek sporočil imenovanja 30 novih vodij delegacij EU po svetu v okviru evropske zunanje službe (EEAS), na primer v Afganistanu, Egiptu, Hongkongu in Macau, Islandiji, Južni Koreji, Kosovu, Libiji, Črni gori, Maleziji, Mjanmaru, Severni Makedoniji, v Savdski Arabiji, Tuniziji in Turčiji. Za položaje so se po navedbah zunanjega ministrstva potegovali tudi štirje slovenski kandidati, in sicer za mesta vodij delegacij v Egiptu, Islandiji, Maleziji, Črni gori, Severni Makedoniji in na Kosovu.

Kdo so bili kandidati, na MZZ niso razkrili, je pa govorec ministrstva Aleksander Geržina na novinarski konferenci minuli teden povedal, da je bil tudi sam med njimi. Po skorajšnjem odhodu Samuela Žbogarja s položaja vodje delegacije v Severni Makedoniji bo ostal samo še en Slovenec na veleposlaniškem položaju, in sicer Jernej Videtič, ki je vodja delegacije EU v Papui Novi Gvineji. Sta pa še dve Slovenki na namestniških položajih, namestnica vodje delegacije EU v Rusiji je Aleška Simkić, namestnica vodje delegacije EU v Srbiji pa Mateja Norčič Štamcar.

Na sedežu evropske zunanje službe v Bruslju po navedbah MZZ deluje ena slovenska diplomatka kot začasna uslužbenka, ki ni na vodilnem položaju. MZZ trenutno nima napotenih uslužbencev v EEAS. Glede slovenskih državljanov, ki pogodbeno delajo v EEAS, na ministrstvu ne vodijo evidenc, so pa zbirni podatki o tem vključeni v letna poročila o stanju človeških virov v EEAS.

Politika ni naredila dovolj
Dejstvo, da v tem krogu imenovanj za vodje delegacij EU po svetu ni bil uspešen noben slovenski kandidat, na MZZ komentirajo z besedami, da je imela Slovenija kar nekaj odličnih kandidatov, vendar pa za uspešno kandidaturo ne zadostuje samo to. “Prestolnica, tako vodstvo MZZ kot v določeni fazi vlada, mora za kandidate dejavno lobirati. Se sestajati z vodstvom EEAS, lobirati v političnih skupinah, pri visokem predstavniku za skupno zunanjo in varnostno politiko itd. Prejšnje MZZ niti vlada vsega tega niso počeli. Enako vodstvo MZZ pred tem. Če so lobirali, so lobirali največkrat samo za enega kandidata, ki končuje svoj drugi mandat na Balkanu,” so še izpostavili na ministrstvu.

Foto: STA

Na MZZ ob tem izpostavljajo, da ima Slovenija sedem začasnih uslužbencev v EEAS, kar jo glede na delež prebivalstva uvršča med najbolje zastopane članice. Glede na približno 0,4 odstotka celotnega prebivalstva EU bi namreč Sloveniji pripadlo le eno do dve mesti začasnih uslužbencev. Načelo sorazmerne nacionalne zastopanosti, poleg načela spolne uravnoteženosti, pa se upošteva pri končnem izboru kandidatov, ki sicer morajo opraviti zahteven dvofazni izbirni postopek, še izpostavljajo na ministrstvu.

Odločitev o vzpostavitvi prve evropske diplomatske službe je bila sprejeta julija 2010. Služba je bila nato postavljena na noge ob prvi obletnici lizbonske pogodbe, decembra 2010. EU ima okoli 140 delegacij po svetu, tako da predstavlja tokratni krog približno četrtino imenovanj.

Na razpis, ki se je za položaje v diplomatski mreži EU sklenil 12. junija, pa sta se prijavila dva slovenska kandidata, in sicer za mesto vodje delegacije v Kanadi in v Uzbekistanu, so še sporočili na MZZ.

Hana Murn