Še Marko Bandelli je spoznal, da Levica govori samo všečne stvari, ki jih ni moč realizirati

Foto: Facebook

Državni zbor je z 59 glasovi za in 11 proti sprejel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB, ki določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost v primeru, če pride do prisilnih hrvaških izvršb na premoženje NLB. Medtem ko je večina poslancev soglašala, pa so najglasneje protestirali v Levici, ki je vladi v odhodu očitala, da kaj daje vladi v odhodu pravico, da ta prodaja največjo državno banko. Medtem ko je Luka Mesec trdil, da je več kot očitno, da gre za stvar prestiža, pa nikakor ni želel dojeti, da so bile zaveze o prodaji banke sprejete že v času vlade Alenke Bratušek leta 2013. 

Skupni odbor državnega zbora je na seji obravnaval predlog zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, predlagala pa Vlada RS. Predlog je bil v večji meri pripravljen na hitro, saj je zakonodajno-pravna služba DZ z amandmaji popravila kar dve tretjini zakona. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je uvodoma pojasnila, čemu je zakon namenjen. “Temeljni cilj, ki ga zasledujemo s predlogom zakona, je, da zagotovimo, da lahko banka posluje čimbolj neomejeno oziroma neomejeno po tržnih pogojih, in da lahko država kot lastnik delnic uživa vsa svoja lastninska in korporativna upravičenja v zvezi s to kapitalsko naložbo.” V bolj preprostem izrazoslovju to pomeni, da želijo preprečiti škodo, ki bi lahko novemu lastniku nastala zaradi tožb hrvaških subjektov proti NLB. Vlada torej predlaga, da NLB poravna mednarodno izterljive obveznosti hrvaških varčevalcev, nato pa država NLB-ju plača morebitno nastalo škodo.

Sicer Slovenija tožb hrvaških varovalcev proti NLB ne priznava, namen zakona pa je doseči višjo kupnino za NLB – in ne preprečitev prodaje. “Za to je že prepozno,” je poudarila Vraničar Ermanova in dodala, da v povezavi s tem zakonom ni vprašanje, ali se pretežni del banke privatizira ali ne. “Ta odločitev je bila v tem državnem zboru že nekajkrat obravnavana in tudi potrjena.” Predlog je podprla tudi komisija državnega sveta za gospodarstvo, kljub pomislekom, od kod bomo vzeli denar za poplačevanje uspešnih hrvaških sodb.

Andrej Šircelj iz SDS je izpostavil, da je bila vlada že leta 2015 seznanjena z NLB-jevimi izplačili zahtevkov hrvaških subjektov, pa ni naredila ničesar. “Ta gasilski ukrep je le strah pred tem, da Evropska komisija ne bo prodala banke sama. Neaktivnost vlade SMC, SD in DeSUS pa bo spet padla na pleča davkoplačevalcev,” je povedal Šircelj in dodal, “da tem zakonom ne delamo nič drugega, kot da prenašamo te potencialne obveznosti oziroma obveznosti, za katere Hrvaška meni, da so to obveznosti do Hrvaške, na davkoplačevalce“. Šircelj je izpostavil, da je SDS, takoj ko je ta izvedela za izplačila, predlagala spremembo ustavnega zakona, ki bi zaščitila državno premoženje. Takrat je koalicija predlog SDS mirno povozila, strokovno skupino pa je vodila članica SD. “Postavljeni smo pod vprašaj, ali to podpreti ali ne. Podprli bomo to, je pa škoda, da vlada ni tega prej naredila, saj je nastala škoda zaradi neupoštevanja predlogov.”

Poslanec SDS Andrej Šircelj (Foto: STA)

Mesec populistično nasprotoval
Luka Mesec iz Levice se je vprašal, kaj daje vladi v odhodu pravico, da prodaja največjo državno banko. Ministrica mu je pojasnila, da je ostal v preteklosti, saj so bile zaveze o prodaji banke sprejete v času vlade Alenke Bratušek leta 2013. Popolnoma populistično je Mesec nadaljeval, da gre za prestiž, kdo bo tisti, ki bo banko prodal. “To govorite tukaj izključno zato, ker se Miru Cerarju mandat izteka, za nekoga pa je očitno zelo pomembno, kdo bo tisti, ki bo banko prodal. Kaj so razlogi za to, se lahko samo sprašujemo.” Kljub mnogim pojasnilom Luki Mescu, da so zaveze o prodaji banke stare pet let, je ta dejal, da so jo Portugalci mirno odnesli z državno pomočjo svojim bankam. Na laž pa ga je kmalu postavila Vraničar Ermanova in dejala: “Portugalska se je v tistem trenutku, ko je dokapitalizirala banko, postavila na stališče, da dokapitalizira po načelu privatnega vlagatelja, zaradi tega primerjava s Portugalsko ni relevantna.

Levica na svoji uradni spletni strani poudarja, da odhajajoča garnitura, ki opravlja zgolj še tekoče posle, pod pretvezo izsiljenih zavez do Evropske komisije zaključuje zadnje dejanje sage NLB. “Epilog, ki ga za največjo preostalo sistemsko banko v javni lasti pripravlja slovenski politični razred, je predvidljiv, saj smo ga enkrat že doživeli pri prodaji NKBM. Hitro in v tajnosti bi jo sprivatizirali, potem ko nas je evropska komisija leta 2013 prisilila, da jo izdatno dokapitaliziramo z davkoplačevalskim denarjem. V Levici, skupaj z delavsko civilno družbo, opozarjamo na čas in način, kako se je Cerarjeva vlada lotila prodaje nosilnega stebra slovenskega bančnega sistema, pa tudi na škodljive posledice privatizacije za celotno družbo. Rešitev vidimo v preoblikovanju banke v razvojno institucijo, ki naj ostane trdno v državni lasti.”

Luka Mesec (Foto: STA)

Na koncu seje je prevladal konsenz, da gre za gasilski ukrep vlade v odstopu, a da je ta korak nujno podpreti. Kdo pa je za stanje odgovoren, je jasno povzel poslanec Zvonko Černač. “Odgovornost za morebitno doseganje nižje cene, odgovornost za potencialnih 172 milijonov minusa leži na tistih, ki ste s to prodajo zavlačevali več kot leto dni, kljub jasnim zavezam izpred petih let. To, kar sprejemamo danes, predstavlja naš glas temu, da se preprečijo nadaljnje škodljive posledice in še nadaljnje zmanjševanje kupnine, ki bi lahko nastalo v prihodnjih mesecih.”

Namesto da bi Levica prevzela odgovornost, je ta igrala revolveraša in prekršila zaveze o prodaji. Kot je dejal poslanec Stranke Alenke Bratušek Marko Bandelli, bi lahko Levica prišla v vlado in prevzela odgovornost, tako pa govorijo samo všečne stvari, ki jih ni mogoče realizirati. Seja se je končala z jasnim cmokom v grlu, saj ta zakon zadeve rešuje le kratkoročno, dolgoročno pa ne preprečuje morebitne škode, ki bi lahko davkoplačevalcem nastala zaradi tožb hrvaških varčevalcev proti NLB.

H. M.