fbpx

Sporna Pirc Musarjeva in nezanesljivi Brglez sta produkt negativne selekcije, njun boj pa kaže na zaton Milana Kučana!

Pred nedeljskimi volitvami spremljamo hud boj za prevlado na levici. Foto: Fotomontaža Demokracija, STA

Pred nedeljskim prvim krogom predsedniških volitev slovenska javnost spremlja spopad na levici, ki ga morda najbolje opiše slavni Prešernov verz “Ne boj, mesarsko klanje”. Spopad med izbranko starih tranzicijskih sil Natašo Pirc Musar in njihovim podmladkom Milanom Brglezom je prekinil marsikateri tabu. Denimo, prvič v zgodovini se na levici obkladajo s tem, kdo je odvisen od tranzicijskega kapitala. Kakšno je ozadje boja, kdo bo v tem boju prevladal (stare tranzicijske sile ali njihov podmladek), ter kakšni osebi sta pravzaprav leva pretendenta za oblast, smo povprašali zgodovinarja dr. Staneta Grando in prodekana Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Boštjana M. Turka.

Sogovornika sta povedala naslednje: spremljamo boj dveh kandidatov, ki se do točke, na kateri sta, ne bi nikoli prebila, če ne bi na levici vladalo pravilo negativne selekcije. V ozadju spopada pa spremljamo dejanski boj med mlado in staro levico. Med tistimi, ki so kapital, takšen in drugače, nagrabili, in tistimi, ki bi ga sedaj radi dedovali. Granda pri svoji analizi poudari, da ne gre pri tej kampanji toliko za boj med Brglezom in Pirc Musarjevo, kot gre Kučanov osebni boj za to, da ostane tisti, ki odloča. Turk poudari, da fronta, ki se je razvila, ni organizirana, temveč bolj ali manj dezorganiziran boj za lastništvo “posesti”, ki so še ostale v javni lasti.

Spomnimo. Levica je v predsedniško tekmo uvodoma stopila z dvema kandidatoma. Kandidaturo sta najavili Nataša Pirc Musar, nekdanja televizijska voditeljica in kasneje informacijska pooblaščenka, ter Marta Kos, nekdanja diplomatka in podpredsednica Gibanja Svoboda. Slednja je pod težo afer kandidaturo umaknila, Robert Golob je doživel svoj prvi velik politični poraz. Nataša Pirc Musar je kljub svoji sumljivi preteklosti in preteklosti svojega moža ostala. Kasneje sta se na levici pojavila dva nova kandidata. Skrajno stranko Levica bo na volitvah predstavljal njen najskrajnejši obraz Miha Kordiš, Gibanje Svoboda in Socialni demokrati pa so nominirali Milana Brgleza. Začel se je boj za prevlado na levici. V ozadju boja med Brglezom in Pirc Musarjevo pa dejanski boj med predsednikom vlade Robertom Golobom, ki si po prihodu na vladno palačo na Gregorčičevi na vsak način prizadeva nagrabiti čim več moči, in Milanom Kučanom, podpornikom Nataše Pirc Musar, ki javno razglaša, da za slovensko demokracijo ne bi bilo dobro, če bi se ena politična stranka polastila vse najpomembnejše politične funkcije v državi. V ozadju je vse kaj drugega. O tem, “kam pes taco moli”, smo pisali že včeraj v članku [Video] Hude razpoke na levici tik pred volitvami! Golob Kučana med vrsticami označil za starega bedaka, ker ta ne podpira sektaškega Brgleza.

Boštjan M. Turk: Na levici vlada pravilo negativne selekcije!
Za dr. Turka je pojasnilo, zakaj spremljamo tako srdit boj na levici, povsem enostavno. “Na slovenski levici vlada pravilo negativne selekcije. Oba kandidata, ki jo predstavljata, to tudi odražata. Kandidat za predsedniške volitve mora biti brez prtljage, mora biti čist, transparenten, jasen. V Sloveniji je takšnih ljudi ogromno, eden takih ljudi je med drugim Anže Logar,” pove Turk. Dodatno pojasni, da sta tako Brglez kot Musarjeva namerno selekcionirana ravno zaradi njune “prtljage”. Takšne kandidate je možno, tako Turk, veliko lažje obvladovati in jih pripraviti do tega, da storijo to, kar se od njih pričakuje. Ker se oba predstavnika levice nekako stapljata v sivini, ne more nihče napovedati, kdo se bo uvrstil v drugi krog. Turk zato oceni, da slovensko volilno telo enostavno ni zadovoljno s tem, kar jim tranzicijska levica ponuja. Zaradi tega vsega zaključi: “Na levici vlada popolna panika!”

Politični analitik Boštjan M. Turk (Foto: Printscreen Siol)

Stane Granda v zvezi s tem osvetli določena ozadja delovanja tranzicijske levice. Najbolj odgovoren za negativno selekcijo naj bi bil prav Milan Kučan. “Poglejte le, kako je obglavil “Partijo”! Saj je pravzaprav vse te mlade, ki so nekaj predstavljali in so bili zelo zagnani, primer Lukšič, porezal in potem ohranil samo sebi zveste ljudi, ki mu sledijo brez premisleka.”

Sektaški razkol je najverjetneje preglobok
Turk meni, da je levica zagrešila strateško napako, da iz predsedniške bitke ni umaknila enega kandidata. Napoveduje, da so spori in razkoli med dvema strujama levice tako globoki, da bo tudi težko prišlo do avtomatičnega prelivanja glasov k enemu ali drugemu kandidatu: “Glasovi na levici se v drugem krogu ne bodo avtomatično prelivali, zato ker so na levici že taki špetiri, takšna nesoglasja, da to ne bo šlo, tudi ne bo šlo, da bi Pirc Musarjeva, če bo ostala zunaj, rekla, podprite Brgleza in obratno. Mislim, da je ta scenarij nemogoč. To bo morda rekel Kučan, morda Golob, ne bosta pa tega rekla kandidata.”

Ob tem dodatno pojasni, da je razkroj enotne levičarske fronte prišel do stopnje, na kateri se ne da nič več dogovoriti. To je veter v jadra Anžetu Logarju, glede katerega Turk počasi postaja optimist. “Z vsakim dnem, ki ga Logar preživi neomadeževan, so njegove možnosti za izvolitev večje. Logarja pa niti ne morejo omadeževati, ker je ta prvič zelo inteligenten in na koncu dneva neomadeževan. Če bi hoteli o njem nekaj najti, bi si morali preprosto izmisliti,” zaključi. 

“Kučanova podpora Pirc Musarjevi preseneča”
Granda je je spor med Brglezom in Musarjevo sicer pričakoval, a ne tako srditega. Meni, da preseneča tudi, kako vehementno se je Kučan postavil za Pirc Musarjevo, ko pa ga je ravno “partija” tista, ki jo je pred leti odžagala kot direktorico Radiotelevizije. “Prvotno sem mislil, da je Kučan v vsej svoji premetenosti skušal s svojim glasom Musarjevi škoditi, sedaj pa sem prepričan, da sem se motil. Druge razlage nimam, kot te, da želi Kučan vsem pokazati, kdo je glavna oseba na levici in kdo ima pravico odločati. Znano je namreč, da to ni prvi spor med Kučanom in Golobom. Poznavalci razmer trdijo, da je Golob prepričan v svojo popolnost, pamet in da ni pripravljen nikogar poslušati, kar je tudi opaženo v delovanju vlade, in Kučan točno ve, da svoj položaj nekronanega cesarja slovenske levice mora ohraniti. Če bi se tukaj zgodilo, da bi izgubil svoj vpliv, bi bil to začetek njegovega konca, saj on porazov praktično nima in jih tudi ne prizna,” oceni Granda.

Stane Granda (Foto: Nova24TV)

Ali spremljamo zaton Milana Kučana?
Granda na vprašanje, ali te volitve zaznamuje zaton Milana Kučana, odgovarja, da ta na svoj zaton prav gotovo ni pripravljen, saj je v preteklosti odstranil vse, ki bi lahko prevzeli njegov primat. Tega skuša ohraniti še sedaj, za druge okoli sebe pa ga kaj malo briga. “Spomnimo, ni podprl Pahorja, ni podprl tistih, ki so prišli za Pahorjem. Fajonovo sicer nekaj podpira, ampak Fajonova ni neka osebnost, ki bi zaznamovala čas. Gre torej za zelo zanimiv boj na levici, za katerega ne moremo predvideti, kako se bo končal, vsekakor pa kaže na zaton “kučanizma”, ki mu čas več ni naklonjen. Leta prinesejo svoje, njegovo geslo pa je očitno – Za mano potop!”

Na enigmo, ali ni nenavadno, da Kučan ni svojega “blagoslova” podelil Berglezu, ki se je v preteklosti veliko bolj profiliral kot borčevski kandidat, Granda pojasnjuje tako: “Že res, ampak Brglez je popolnoma nezanesljiv! Je nestabilen, on potuje za komurkoli, on bi bil, oprostite, tudi jehovski škof, pa ne želim žaliti Jehovovih prič, ampak gre samo za denarjem. Je pustil eno stranko, šel v drugo, je šel za evropskega poslanca, ne zato, da bi tam kaj naredil, ampak zaradi blaznega dohodka.” 

Podobno komentira tudi Boštjan M. Turk, a pravi, da Kučanov zaton ni toliko politične kot povsem biološke narave. Čas namreč ne prizanaša nikomur.

Gal Kovač