fbpx

“Seznami smrti” razgaljajo gnilobo medijev in pristojnih institucij

Vlada Roberta Goloba (Foto: STA)

“Za te sramotne sezname smrti mora slišati Evropska unija. Ne gre za poklicne politike. Vlada targetira navadne uradnike”, kritično v luči najnovejše poteze Golobove vlade, ki se ni lotila le kadrovanja najvišjih javnih uslužbencev opozarja politični analitik Mitja Iršič. Dolgoletni predsednik uprave podjetja Gen-i Robert Golob je pred vstopom v politiko sicer napovedoval, da bo z zamenjavo oblasti vse drugače. Izgleda pa, da se bodo resnično vzpostavili neki novi standardi, ki so daleč od ustaljenih tirnic. Mediji pa nič, saj naj bi Golob to napovedal že pred volitvami. Očitno je vse dovoljeno, če si na pravi strani.

Glede na to, da se Robert Golob je v medijih predstavljal kot nekakšna žrtev političnega kadrovanja, čeprav to v resnici ni bil, ker mu je potekal mandat, pa prve poteze Golobove vlade že kažejo, kaj je politična čistka v najbolj grobem pomenu. Sestavljalo se bo namreč sezname vseh na novo zaposlenih po ministrstvih in vladnih službah.

Na prvi redni seji nove vlade je bilo naloženo ministrstvom, organom v sestavi ministrstev in vladnim službam, da do torka, 7. junija 2022, do 9. ure, pripravijo poimensko preglednico vseh od 1. januarja 2020 do 1. junija 2022 novo zaposlenih, in sicer z nazivi, plačnim razredom in tipom zaposlitve (zaposlitev za nedoločen čas, nadomeščanje, zaposlitev na zaupanje). Pri tem je potrebno, da se pri vseh za nedoločen čas posebej označi, če je pred samo zaposlitvijo že obstajalo delovno razmerje ter pravna podlaga predhodnega razmerja. V omenjenem obdobju bodo morali zabeležiti tudi tiste, ki so bili premeščeni znotraj ali na/iz organa, in sicer z navedbo naziva in plačnega razreda, pred samo premestitvijo in nazivom in plačnim razredom po premestitvi.

O tem mora izvedeti mednarodna javnost
Analitik Mitja Iršič meni, da so omenjeni seznami sramotni, saj pri targetiranju navadnih uradnikov ne gre za poklicne politike. “Gre za napad na resnično civilno družbo, ne tisto, ki je v petkih biciklirala po Ljubljani. Če se Evropska unija ukvarja z Madžarsko, se bo zdaj morala s Slovenijo,” je poudaril in ob tem dodal, da bo nedvomno o dogajanju obvestil Bruselj, ki je bil sicer v času Janševe vlade še posebej zaskrbljen nad dogajanjem v Sloveniji, ko se je s strani levice laži izvažalo kot po tekočem traku, potem, ko jim s pomočjo Karla Erjavca ni uspel prevzem oblasti.

Mitja Iršič (Foto: Veronika Savnik)

“Pa bodite prepričani, da bi politkolesarji, RTV Slovenija, 24ur, tak ukrep Janševe vlade označili za fašizem in pošiljali pisma o eroziji pravne države v EU in širni svet. Civilna družba niso le Mirovni inštitut, Društvo novinarjev Slovenije in sindikat RTV,” je še v luči nedavnih kadrovskih potez še pripomnil Iršič. Vsakomur je namreč jasno, da če bi si kaj takega dovolila Janševa vlada bi vse vrelo. V medijih bi se vili pompozni naslovi v smislu: “Nesprejemljivo: Janševa vlada izvaja kadrovske rošade. Lotili se bodo celo navadnih uradnikov”. Namesto tega pa lahko denimo danes na portalu MMC zasledimo članek z naslovom: Prve kadrovske poteze vlade: menjave tudi na čelu NIJZ-ja in NLZOH-a. Na portalu 24ur pa lahko zasledimo naslov “Golob po prvi seji vlade: Odlična popotnica za sodelovanje in povezovanje”. Tako to je, ko sam oziroma tvoji strici nadzorujejo mainstream medije.

Foto: Printscreen 24ur

Društvo novinarjev Slovenije nad brutalnim kadrovanjem Golobove vlade ni zaskrbljeno (Foto: Printscreen)

Tik pred odhodom Šarčeva vlada zaposlila 80 ljudi in vse tiho je bilo
Če so v času vlade Janeza Janše vse skozi vsi povprek vpili in udrihali češ, kako naj bi ta vlada nedopustno kadrovala, je bilo v času vlade Marjana Šarca vse skupaj drugače. Tako je bilo čeprav je Šarčeva vlada pred svojim odhodom naravnost brutalno kadrovala. Pred odhodom so namreč objavljali razpise za delovna mesta (na Ministrstvu za zunanje zadeve, Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za zdravje in Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije) s tridnevnim ali petdnevnim prijavnim rokom in tako na samem koncu zaposlili kar 80 ljudi . Ker so bili roki za prijavo na razpis zelo kratki, to pomeni, da razpisi niso bili objavljeni za širšo javnost, ampak predvsem za prisklednike Šarčeve vlade, s čimer so očitno želeli otežili delo Janševe vlade.

Primer, ki kaže, kako je Šarčeva vlada zaposlovala tik pred odhodom (Foto: Printscreen)

Politolog in redni profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Miro Haček je v luči prve poteze Golobove vlade opozoril, da gre v tem primeru za nedopusten poseg politike v sistem javnih uslužbencev. “Vlada lahko revidira navedeno zgolj za upravne menedžerje (najvišje javne uslužbence), nikakor pa ne za vse javne uslužbence kar počez,” je pojasnil. Politični analitik Edvard Kadič je komentiral: “Brez skrbi, bo Varuh človekovih pravic posredoval, pa Informacijska pooblaščenka in Varuh enakosti, pa pooblaščenci za mobing …Not.” S tem je Kadič dal vedeti, da bodo tudi institucije, katerih poslanstvo naj bi bilo varstvo človekovih pravic, vse skupaj lepo preprosto spregledale.

“Kakršnikoli posegi v obstoječa delovna razmerja so možni le v primerih, ki so določeni z zakonom in pod pogoji, ki jih ti določajo. Varuh človekovih pravic bo ukrepanje spremljal in v primeru pobud posameznikov tudi ukrepal v skladu s pristojnostmi,” so nam v zvezi z zadevo sporočili iz Varuha človekovih pravic RS. 

Nova vlada je v koalicijsko pogodbo zapisala besede: omiliti politični vpliv na kadrovanje. Kot je opozoril poslanec SDS Žan Mahnič je to več kot očitno to mrtva črka na papirju. “Kar je takratna opozicija očitala nam, ko smo imeli vlado, to bo sedanja koalicija počela in že počne,” je bil kritičen. Seveda je razumljivo, da si vsaka vlada izbere najbližje sodelavce, ki jim zaupa, da lahko uresničuje zadano, ne pa kar vseh povprek. To se za demokratično državo ne spodobi, še posebej pa ne za državo članico Evropske unije. Metode namreč pritečejo tistim od diktatorjev. Za te pa v 21. stoletju ne bi smelo biti mesta.

Sara Kovač