fbpx

Sezona lova na višje plače dokončno odprta: 700 evrov dodatka zahtevajo še direktorji DSO

Vir: Furs

Da je Golobova vlada z ad hoc višanjem plač najglasnejšim cehom znotraj javne uprave odprla pandorino skrinjico zahtev vseh drugih delov javne uprave, ki niso zadovoljni s tem, da denar dobijo le nekateri deli javne uprave, je bilo jasno. To so Golobu in njegovim ministrom govorili tako strokovnjaki kot opozicijski politiki. Vsak dan dobimo novo potrditev, da so imeli kritiki prav. Tokrat 700 evrov dodatka zatevajo direktorji socialnovarstvenih zavodov. 

Združenje direktorjev socialnovarstvenih zavodov v okviru Skupnosti socialnih zavodov Slovenije namreč od vlade zahteva uvedbo 700 evrov bruto dodatka mesečno na plače direktorjev in ostalih vodilnih delavcev iz plačne skupine B. Dodatek k plači zahtevajo predvsem zaradi porušenih plačnih razmerij znotraj zavodov, so sporočili v združenju.

Enotni plačni sistem mrtev

To je še ena interesna skupina znotraj javne uprave, ki prizna, da so njihove zahteve predvsem posledica prejšnjih vladnih bombončkov in da je enotni plačni sistem praktično mrtev, njegov rabelj pa je Golobova vlada.

Če je še nekako razumeti sporazum s Fidesom za višje plače zdravnikom, ki so vsekakor pomembnejši od povprečnih birokratov na ministrstvih, pa je povsem nerazumljivo, zakaj je Golobova vlada povsem izvensistemsko ponudila kar 600 evrov povišice sodnikom in tožilcem. Vlada prav tako namerava skoraj podvojiti tudi svoje (funkcionarske) plače.

Plaz zahtev za višje plače

Vmes je več javnoupravnih cehov prejelo svoje ad hoc povišice in plaz, ki se je s tem sprožil, je povsem predvidljiv. Vlada je pred novim letom preprečila izredno uskladitev pokojnin, hkrati upokojence vse bolj stiskajo podražitve. To je med drugim izzvalo pobudo za vseslovenski protest upokojenk in upokojencev, ki bo v Ljubljani potekal 1. februarja.

Letos so zahtevo za povišanje plače izrazili tudi poštarji in gasilci. Višje plače zahtevajo tudi šolniki oz. “Kučanov” sindikalist Branimir Štrukelj, ki obvladuje največji šolski sindikat Sviz. Protestni shod, napovedan za danes, so zaenkrat prestavili, potem ko so se z vlado pogodili o prednostnem zvišanju plač nekaterih poklicev znotraj šolskega sistema. Vlada jim je prav tako predstavila predlog celotnega sistemskega zvišanja plač, ki ga Sviz ni sprejel, spet pa gre za povišice enemu samemu cehu namesto sistemske reforme. Zato v različnih sindikatih javnega sektorja že dlje časa vre, vprašanje časa pa je, kako dolgo bo lahko to vročo juho, ki si jo sama skuhala, pod pokrovom obdržala Golobova vlada.

Kot smo že pisali, v delu sindikatov javnega sektorja od vlade zahtevajo, da pripravi rešitve za ureditev plačne problematike in odpravo plačnih nesorazmerij. V nasprotnem primeru pa napovedujejo, da bodo 24. februarja organizirali protestni shod za dostojno plačilo. V pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so opozorili, da vlada že dva meseca krši rok, določen za začetek pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice.

Poudarjajo, da vlada s parcialnimi dogovori vzpostavlja rešitve, ki v temelju spreminjajo plačni sistem in prinašajo neenakopravno obravnavo ter nevzdržna plačna razmerja, je poročala STA. Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, je povedal, da so že prej opozarjali, da bodo morebitni parcialni dogovori sprožili nov plaz zahtev.

Stroko skrbi parcialno višanje plač

Seznam poklicnih skupin v javnem sektorju, ki zahtevajo višje plače, se medtem seveda daljša. Ekonomisti pa ob tem opozarjajo na nevzdržno povečevanje javne porabe oziroma neodgovorno razdeljevanje denarja, ki ga pravzaprav ni. Nekdanjega ministra dr. Mateja Lahovnika čudi, da je vlada na enostranske posege v plače pristala po tem, ko je že napovedala nov plačni sistem.

Kot je ocenil Lahovnik, bo imela vlada ob takšnem tempu zviševanja plač velike težave, kako vse izdatke spraviti v stabilen okvir financiranja. Upoštevati moramo namreč, da predvideni proračunski primanjkljaj za letos že sedaj dosega 5,5 odstotka, kar je med najvišjimi v Evropi, poroča STA. Ekonomist meni, da brez rebalansa letošnjega proračuna ne bo šlo. Lahovnik je še opozoril, da se višji stroški dela na koncu prelijejo v višje cene storitev za uporabnike. “Višje plače v vzgoji in izobraževanju, denimo, se bodo tako poznale na položnicah za vrtce,” je napovedal ter poudaril, da si je vlada s parcialnimi posegi v plačni sistem zelo otežila vzpostavitev novega plačnega sistema.

“Vsem sindikatom in drugim interesnim skupinam je namreč sporočila, da je blagajna odprta; treba je le zagroziti s stavko,” je ocenil. Lahovnik je pred kratkim na POP TV-ju tudi ocenil, da enotni plačni sistem razpada ter da ni jasno, kako se bodo dodatne obremenitve proračuna iz naslova povišanja plač sploh financirale. “Priliva se olje na inflacijo. Kaj bodo davkoplačevalci, ki bodo na koncu te plače financirali ali prek višjih davkov ali dodatnega zadolževanja države, sploh dobili? Bodo na primer sodni zaostanki manjši?” je vprašal.

Kaj namerava vlada?

Največja težava vladne strani je, da zanika resničnost. Ko ji ekonomisti govorijo, da ni denarja za splošno reformo, ki bi vsem delavcem v javnem sektorju dvignila plače toliko, kot jo je nekaterim parcialnim delom, vlada brez vsake empirične analize trdi, da je denarja dovolj. Ko se ji pokaže številke, je tiho. Videti je, kot da pravega načrta, kje najti rezerve v fiskusu, ni, razen enormnih povišanj že tako vrtoglavih davkov in ustvarjanja novih davčnih kategorij, kot so davek na nepremičnine in celo zloglasni davek na premoženje.

Andrej Žitnik