fbpx

Si je Levica privoščila nezakonit izgovor, zakaj je omogočila tajno sledenje državljanom?

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec in minister za finance Klemen Boštjančič (Vir: STA)

Novela zakona o finančni upravi je prestala včerajšnje glasovanje v parlamentu po zaslugi Levice. Ta je uvodoma zakonu nasprotovala, ker omogoča tajno sledenje državljanom brez odredbe sodišča. Nato se je premislila, z opombo, da obstaja verjetnost, da je novela zakona protiustavna, zaradi česar jo bodo predali ustavnemu sodišču v presojo, s čimer so se postavili neposredno proti črki zakona. Zakon o ustavnem sodišču namreč ne omogoča, da bi neka stranka lahko vložila pobudo za oceno ustavnosti. 

Ustrezne predlagatelje pobude za oceno ustavnosti namreč določa 23. a člen Zakona o ustavnem sodišču. Med možnimi predlagatelji navaja Državni zbor, Vlado, tretjino poslancev in še nekatere druge možne predlagatelje (med njimi Varuha človekovih pravic, Banko Slovenije itd.). Še pomembnejše pa je določilo v drugem odstavku 23. a člena, ki pravi, da predlagatelj ne more biti tisti, ki je zakon sam sprejel!

Tako pravi določilo: “Predlagateljica oziroma predlagatelj (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) iz prejšnjega odstavka ni upravičen vložiti zahteve za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ki jih je sam sprejel.” Tako nam preostaneta zgolj dve razlagi. Ali je v stranki Levica resen deficit pravnega znanja ali pa so včeraj izvedli namerno izdajo svojih vrednot, tako da so se pred javnostjo sklicevali na neko pravico, ki jim ne pripada, v resnici pa so v ozadju z predsednikom vlade in Gibanja Svoboda sklenili parlamentarno “kravjo kupčijo”, v kateri so s strani omenjenega sprejeli ponudbo, ki je niso mogli zavrniti. V medijih se je špekuliralo, da bi lahko bila ta povezana z reformo zdravstva in dolgoletnim trudom Levice za ohranitev državnih monopolov v zdravstvu. To so v Levici javno zavrnili. Čas bo pokazal, ali so govorili resnico.

Avtogoli Levice?
Ko je nekdanji notranji minister in poslanec SDS Vinko Gorenak opozoril Levico, da si je “dala avtogol”, je ta preprosto odgovorila – “Smo dogovorjeni”.

Vinko Gorenak je opozoril na nedoslednosti navedb stranke Levica. (Vir: zajem zaslona, Twitter)

Tako se moramo vrniti k 23. a členu Zakona o ustavnem sodišču. S kom bi lahko bila Levica dogovorjena? Ostane ji pravzaprav le koalicijska SD, ki zakona ni podprla, poslanci narodnih manjšin in opozicijski SDS in NSi. Glede na to, da so morali v stranski SDS opozoriti Levico, da za svoje besede in razglašene namere sploh nimajo zakonske podlage, se s to stranko zagotovo niso dogovarjali. Ostane v bistvu zgolj NSi, ki pa sama nima dovolj glasov, da lahko zahtevala ustavno presojo.

Kot ugotavlja Gorenak v svojem blogu (tukaj), tako Levici ostane le še vlada,“ki po logiki stvari ne bo zahtevala ustavne presoje, mogoče pa tudi, saj njen predsednik Golob zna na ulici protestirati tudi sam proti sebi”, Državni svet, Informacijski pooblaščenec, Računsko sodišče in Banka Slovenije tega ne morejo storiti. Glede na določila zakona ostane le še Varuh človekovih pravic. Če obstaja dogovor med Varuhom človekovih pravic in Levico pa je to, tako Gorenak, nov škandal! “Varuh človekovih pravic je zakonsko povsem neodvisen in se Levica z njim nima kaj dogovarjati,” piše nekdanji poslanec in minister.

“Last minute” odločitve
Resnica je po vsej verjetnosti precej trivialna. Kot na socialnem omrežju Twitter navaja državni svetnik Andrej Poglajen in kot smo lahko opazovali mediji, je Levica odločitev sprejela zadnji trenutek (last minute, op. a.), kljub temu, da novela ni doživela vsebinskih sprememb. V zadnjem trenutku so verjetno tudi poiskali izgovor.

Zakaj je novela zakona o finančni upravi izredno sporna?
Spremembe zakona o finančni upravi sedaj omogočajo tajno sledenje vozilom, ki bi po oceni organa Finančne uprave lahko prevažala nedovoljene substance. Za namestitev sledilne naprave na vozilo organ ne bo potreboval odredbe sodišča, ki je sicer potrebno za kakršno koli tajno sledenje. Organ, ki se bo odločal o nameščanju sledilnih naprav, prav tako ne bo imel nad sabo nobenega nadzornega organa, kar omogoča hude zlorabe tistih, ki bodo odločali komu in zakaj slediti. Argument vladne koalicije je bil, da ker gre za sledenje vozilom, odredba sodišča ni potrebna. A kot so do včerajšnjega dne opozarjali vsi poslanci razen teh iz Gibanja Svoboda, se vozila ne vozijo sama, kar pomeni, da sledenje vozilu pomeni hkrati še neposredno sledenje osebi – kar pa je z zakonom prepovedano!

Gal Kovač