Si sodniki zaradi dela na domu obetajo celo višje prihodke, namesto, da bi se po zgledu vlade v času krize odpovedali 30% svojih visokih plač?!

Foto: iStock

Vlada je v torek napovedala znižanje vseh funkcionarskih plač za 30 odstotkov, k takšnemu ravnanju pa so pozvali tudi sodno vejo oblasti. Zmerjanje sodnikov in tožilcev je v teh časih nesmiselno, jih pa lahko pozovemo, da sledijo zgledu, kot je zapisal državni sekretar dr. Vinko Gorenak. A očitno se dogaja ravno nasprotno, iz odvetniških vrst naj bi po navedbah novinarja Bojana Požarja prihajale informacije, da naj bi si sodniki obetali celo višje prihodke in sicer zaradi dela na domu. Tožilci že v torek sporočili, da se niso pripravljeni odpovedati delu svojih visokih plač.

Vlada se je v torek dogovorila o več ukrepih, katerih namen je blažiti posledice epidemije tako za državljane kot podjetja. Ocenjeni so na okoli dve milijardi evrov, premier Janez Janša pa je med najpomembnejšimi izpostavil sofinanciranje plač za delavce na čakanju. Napovedal je tudi ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi, predvsem upokojencev.

V času krize za 30 odstotkov niže plače vseh funkcionarjev…
Vse sejnine in denarna nadomestila nadzornikom družb v neposredni ali posredni državni lasti se bodo za čas krize zmanjšali za 30 odstotkov, prav tako se bodo za 30 odstotkov za ta čas zmanjšale vse funkcionarske plače na državni ravni, je poročala STA. To znižanje seveda ne bi veljalo za tiste, ki v teh razmerah delajo, ti bi morali biti deležni dodatnega nagrajevanja, je dodal.

…razen tistih v sodstvu?
Izjema pri navedenem znižanju plač pa je po odločitvi ustavnega sodišča sodna veja oblasti. Janša jih je je sicer pozval, naj se takšnemu deležu plač odpove sama. Sodna veja oblasti je namreč ločena od zakonodajne in izvršilne in le predstavljamo si lahko reakcije levičarjev, če bi vlada samovoljno odredila znižanje plač tudi v pravosodju. To bi se namreč lahko razumelo kot vmešavanje izvršilne veje oblasti v neodvisnost sodne. Kljub temu bi sodniki lahko sledili zgledu in si znižali plače.

Foto: STA

Ker zaenkrat do znižanja plač v pravosodju ni prišlo, so bili sodniki deležni številnih kritik s strani javnosti. Državni sekretar dr. Vinko Gorenak se je na to odzval na družbenem omrežju Twitter, kjer je opozoril, da je nesmiselno zmerjanje sodnikov in tožilcev, ker to ni potrebno niti primerno. “Raje širite moj poziv, da se do četrtka pisno odpovedo -30% plače ali jih k temu pozovite se vi,” je še pozval svoje sledilce.

Iz odvetniških vrst naj bi prihajale informacije, da naj bi si sodniki obetali celo višje prihodke

Kasneje pa je na dan prišla informacija, da naj bi sodniki ob izrednih razmerah, kljub temu, da imajo privilegij, da lahko delajo od doma, zahtevali za to dodatek. “Po informacijah iz odvetniških vrst naj bi si sodniki predvideli izplačevanje dodatkov za delo na domu in še za uporabo delovnih sredstev – prenosnih računalnikov – na domu. Ni pa uradnih potrditev za te govorice, ki krožijo … Po domače: očitno računajo celo na višje prihodke?!” je razkril novinar Bojan Požar.

Tožilci že sporočili, da se niso pripravljeni odpovedati delu svojih visokih plač

Kot so v torek že zapisali v Društvu državnih tožilcev Slovenije, so z zaskrbljenostjo spremljali “izjave vlade glede začasnega znižanja plač vsem državnim funkcionarjem, med njimi tudi državnim tožilcem, ne da bi predhodno naredili vsaj analizo pomembnosti njihovega dela v času sedanjih izrednih razmer.” Pojasnjujejo, da državni tožilci kot del svojih nalog opravljajo dežurno službo in ob tem neposredno usmerjajo policijo pri preiskovanju kaznivih dejanj. Na svojih delovnih mestih so neposredno izpostavljeni varnostnim tveganjem, kot denimo pri privedbi in zaslišanju osumljenca pred preiskovalnim sodnikom ter ob ogledih krajev kaznivih dejanj. V teh situacijah pa so izpostavljeni enaki nevarnosti kot policisti, ki osumljenega privedejo na sodišče, oz. kriminalisti, ki z njimi opravljajo razgovor oz. opravljajo ogled kraja kaznivega dejanja, navaja STA.

Vladi so tako že v ponedeljek predlagali, “da pravica do dodatkov velja tudi za funkcionarje, ne samo za javne uslužbence in da je to jasno zapisano tudi v zakonu.” Ob tem v društvu tožilcev izpostavljajo, da okrajni in nekateri okrožni državni tožilci že sicer prejemajo nižje plače kot policisti, ki izvajajo intervencije, ter kriminalisti na policijskih postajah, ki jih tožilci usmerjajo pri preiskovanju kaznivih dejanj. Ob predvidenem začasnem znižanju plač pa bi že tako nesorazmeren plačni sistem še dodatno porušil.

Kot so navedli, je večina državnih tožilcev uvrščenih v plačne razrede od 47. do 54. razreda, kamor so uvrščeni tudi drugi javni uslužbenci, za katere naj ukrep začasnega znižanja plač ne bi veljal, pa je njihovo število bistveno večje.

Rok Krajnc