Škandal, ki ga zveza Nato ne bo spregledala: Radikalna Levica dosegla prekinitev obravnave, ki je podlaga za nakup osemkolesnikov Boxer

Osemkolesniki Boxer.

Vlada še ni sestavljena, pa je že naletela na polena Levice. Odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) je danes prekinil obravnavo pobude za sklenitev sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR) o upravljanju programa Boxer, ki predstavlja pravno podlago za nov nakup osemkolesnikov. Za to so se odločili, da bi se novi poslanci lahko podrobneje seznanili s problematiko. 

Poslanci so sicer že opravili eno uro razprave o tem sporazumu, predvsem pa o načrtih nabave 48 oklepnikov tipa Boxer, za kar namerava Slovenija odšteti 306 milijonov evrov. Zlasti v Levici temu nasprotujejo in menijo, da nakup teh oklepnikov ne bi bil smiseln, denar pa da bi bilo pametneje nameniti za zdravstvo ali socialo.

Poleg tega pa so v Levici izpostavili tudi, da bi se nova vladna koalicija, ki se oblikuje, morala posvetovati z Levico glede višanja vojaških izdatkov in iskati kompromis. Poslanec Miha Kordiš je že na začetku predlagal preložitev te točke današnje seje OZP, ker da se konec koncev tudi ne mudi z odločanjem.

Pri tem najprej ni bil uspešen, nato pa je po precej žolčni razpravi in vztrajanju Levice pri svojem poslanec LMŠ Aljaž Kovačič predlagal, naj se razprava prekine, da bi se tudi novi poslanci lahko podrobneje seznanili z zadevo. Sklep je bil sprejet z 11 glasovi za in dvema proti. Kdaj bo odbor nadaljeval razpravo o tej točki, pa bo njegov predsednik Matjaž Nemec (SD) še določil.

Kako bo potekalo sodelovanje Levice in SD?
Državni sekretar na obrambnem ministrstvu, sicer iz kvote SD, Miloš Bizjak, je v prvi vrsti poudaril, da Slovenija s tem nakupom namerava uresničevati zadane cilje glede zagotavljanja zmogljivosti zvezi Nato za oblikovanje dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin do leta 2025. S sodelovanjem pri izgradnji zmogljivosti v okviru OCCAR pa bo Slovenija izpolnila tudi več zavezujočih meril za sodelovanje v okviru stalnega strukturnega sodelovanja EU na področju obrambe (PESCO), je poudaril.

Na očitke, da se glede sklepanja sporazuma “ne mudi”, poleg tega pa da vlada do izvolitve nove opravlja le tekoče posle, je Bizjak poudaril, da je vlada pod vodstvom Mira Cerarja te postopke začela še krepko v času, ko je imela polni mandat – 1. marca je še v prejšnjem sklicu pobudo podprl tudi odbor DZ za obrambo. Zdaj pa gre za nadaljevanje operativnih postopkov, da bi DZ o ratifikaciji sporazuma odločal oktobra, je povedal Bizjak.

Zavrnil je tudi očitke, da Sloveniji ni treba izpolnjevati danih zavez Natu in EU. “Spremenite temeljne koncepte obrambe, pa se bomo temu prilagodili tudi na obrambnem ministrstvu,” je dejal Bizjak in poudaril, da so vse aktivnosti, ki jih izvajajo na ministrstvu, v skladu s strateškimi usmeritvami na področju varnosti in obrambe, ki jih je določil in potrdil DZ. Bizjak je v zvezi s tem opozoril, da je Slovenija že zdaj na repu članic Nata glede na odstotek bruto domačega proizvoda, ki ga namenja za obrambo. Tudi s tem programom bo Slovenija skušala doseči 1,2 odstotka BDP do leta 2025. Pa čeprav so bile dane zaveze o dveh odstotkih BDP, je povedal.

C. Š., STA