fbpx

Šketa je problem in opozicija se tega dobro zaveda

Generalni državni tožilec Drago Šketa. (Foto: STA)

“Ravnanje generalnega državnega tožilca Draga Škete in pisanje pisem v Bruselj ter napeljevanje k ukrepanju zoper lastno državo je akutna zadeva. O tej temi bi se morali danes pogovarjati in ne o nekih bizarnostih,” je izpostavil poslanec Dejan Kaloh na današnjem odboru za pravosodje, kjer so sicer odločali o opozicijski noveli zakona o državnem tožilstvu. O učinkovitosti tožilstva torej niso govorili, niti o curljanju podatkov – zadnji primer je bila nekdanja uslužbenka Specializiranega državnega tožilstva, ki je informacije delila s Kavaškim klanom. Če sklenemo – na seji odbora niso govorili o nobeni pomembni stvari, obravnavali so le bizaren predlog sprememb – tako je spremembe zakona označila ena od predlagateljic, Tina Heferle, iz poslanske skupne LMŠ.

Proti predlagani noveli je glasovalo osem članov odbora, tudi ena od predlagateljic Tina Heferle iz poslanske skupne LMŠ, nihče torej ni bil za. Heferletova je sicer  že uvodoma priznala, da je predlog novele zakona o državnem tožilstvu zgolj manever, s katerim so v LMŠ poskušali upočasniti sprejemanje vladnih sprememb glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. Po oceni LMŠ so te namreč škodljive in bi lahko vodile v še hujšo posledico, politizacijo instituta evropskih delegiranih tožilcev. “To je bilo naše zadnje orodje, da obvarujemo, vsaj za zdaj, institucijo evropskega delegiranega tožilca, ki mora biti neodvisen od politične volje,” je poudarila. v LMŠ so spisali minimalne spremembe zakona, ki so zgolj tehnične narave in po besedah Heferletove vsebinsko nepotrebne in neutemljene. “Nimam težav priznati, da je predlog sprememb bizaren,” je še povedala. Na seji odbora so tako zgolj tratili čas.

Nekateri člani odbora so poudarili, da bi se bilo bolj plodno posvetiti vprašanju učinkovitosti sodstva v Sloveniji. Dušan Verbič iz poslanske skupine Konkretno je spomnil na primer Balkanskega bojevnika, ki je po njegovem mnenju sramota za slovensko tožilstvo. Opozoril je tudi, da v Sloveniji veliko primerov gospodarskega kriminala na sodišču zastara. Državni zbor ni prostor, kjer bi obravnavali bizarnosti, zato v poslanski skupini SDS niso podprli predloga novele zakona, je poudaril poslanec SDS Dejan Kaloh, ki je tudi izpostavil, da je ravnanje generalnega državnega tožilca Draga Škete in pisanje pisem v Bruselj ter napeljevanje k ukrepanju zoper lastno državo akutna zadeva.  A seja na to temo žal še ni bila sklicana. “Mene res skrbi da je LMŠ vedno ko gre za evidence osebnih podatkov na meji spornosti same zakonitosti obdelave,” je še spomnil na notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ki je prejemal podatke iz OKC-ja, čeprav do njih ni bil upravičen.

 

Državni udar Škete
Spomnimo, v začetku februarja je predsednik vlade Janez Janša v odgovoru na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča dejal, da je Šketa v Bruselj poslal pismo, na podlagi katerega se zahteva pogojevanje oziroma zamrznitev evropskih sredstev. Predsednik vlade je bil mnenja, da to dejanje meji na državni udar. Šketa je Janševe očitke odločno zavrnil, a iz EU so prihajali odzivi, ki potrjujejo, da se suspenz omenja. Premier je Šketi tudi očital, da je na sestanku v Luksemburgu zavajal in terjal zamrznitev evropskih sredstev za Slovenijo, kljub temu, da je vedel, da  predlog spremembe Kazenskega zakonika stranke SNS tako ali tako ne bo sprejet. Državni tožilec je Šketa je glavno evropsko tožilko Lauro Kövesi na srečanju tožilcev v Luksemburgu obvestil o spremembah kazenskega zakonika – pa čeprav  je državni zbor te spremembe kazenskega zakonika umaknil z dnevnega reda.

Drago Šketa na obisku v Luksemburgu pri evropski glavni tožilki Lauri Kövesi. (Foto: Eppo)

Janša je v odgovoru na vprašanje Jelinčiča še poudaril, da so zahteve po zamrznitvi evropskih sredstev zavržne. Dejal je, da je zadeva šla čez rob že ko je o pogojevanju sredstev govorila predsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon, a vseeno je bil to del tedanjega političnega diskurza. Premier je še izpostavil dejstvo, da je tudi slovenski evropski komisar Janez Lenarčič lastni državi skušal preprečiti pridobitev evropskih sredstev.

Deležna kritik, pa je bil tudi Šketin obisk v Moskvi, sploh zato, ker je Igor Krasnov že skoraj leto dni na spisku oseb, za katere po odločitvi Sveta EU zaradi hudih kršitev in zlorab človekovih pravic veljajo omejevalni ukrepi, kot so na primer zamrznitev sredstev in gospodarskih virov v državah Evropske unije. Tudi na Slovaškem je obisk tožilca Maroša Žilinke v Moskvi sprožil škandal, sledile so zahteve po njegovem odstopu.

Razloge, zakaj Šketa ne sme postati novi generalni državni tožilec, je novinar Boris Cipot že pred leti objavil v Reporterju. Utemeljitev razlogov so mu v obširni dokumentaciji postregli v Odboru 2015 za državljanske pravice, iz katere je razvidno, da je imel Šketa na vesti kopico kršitev temeljnih človekovih svoboščin, kar se tiče procesiranja Franca Kanglerja. Vseeno je Cerarjev pravosodni minister Aleš Zalar v začetku 2012 poslancem DZ posredoval predlog državno-tožilskega sveta o imenovanju Škete za GDT, kar glede na razmerje glasov v parlamentu ni bilo kakšno posebno tveganje. Šketa je tako zamenjal razvpitega Zvonka Fišerja, ki se je proslavil v sodni farsi, imenovani Patria, Šketa pa je bil generator kriminalistično tožilskih ukrepov zoper Kanglerja, je Cipot še enkrat spomnil v mediju Prava.si.

Sara Bertoncelj