fbpx

Slavnostni govorec na dnevu ustavnosti bo Tine Hribar, povabil se je tudi Kučan – vsaj pet nekdanjih ustavnih sodnikov bo slovesnost bojkotiralo

Filozof Tine Hribar. (Foto: STA)

Ustavno sodišče Republike Slovenije bo v četrtek s posebno slovesnostjo počastilo dan ustavnosti – iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da se vsaj pet nekdanjih predsednikov ustavnega sodišča proslave ne bo udeležilo. Razlog za to pa ni covid, temveč politično pristransko in nestrokovno odločanje tega sodišča v času epidemije. Pristranskost pa se pravzaprav kaže tudi v izbiri slavnostnega govornika – v tej vlogi bo letos nastopil dr. Tine Hribar, ki sicer meni, da aktualna vlada deluje nedemokratično in avtokratsko. Med epidemijo naj bi se arbitrarno sprejemalo ukrepe in ravnalo represivno. Na slovesnost se je po naših informacijah povabil tudi Milan Kučan.

Ustavno sodišče Republike Slovenije bo s posebno slovesnostjo počastilo dan ustavnosti, ki ga praznujemo v spomin na sprejetje Ustave Republike Slovenije dne 23. decembra 1991. Dan ustavnosti pa bo ustavno sodišče obeležilo s slavnostno sejo v četrtek, 16. decembra, ob 14. uri, so zapisali na svoji spletni strani.  Slavnostni govornik na letošnji slovesnosti bo akademik dr. Tine Hribar, ki je med drugim tudi predsednik Komisije za človekove pravice pri SAZU. Hribar je sicer sodeloval pri pisanju slovenske leta 1990.

Nazadnje se je Hribar oglasil v začetku novembra, ko je skupaj še z nekaterimi člani komisije za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) napisal odprto pismo poslancem. V pismu so poudarili, da vladno vodenje države in obvladovanje civilne družbe v Sloveniji že prehaja v totalitarno obliko oblasti in poslance ob tem pozvali, naj se uprejo rušenju z ustavo določene ureditve. Komisija, ki ji predseduje Hribar, se je med epidemijo s svojo kritiko vlade oglasila že drugič – pa čeprav velja pravilo, da se SAZU ne vtika v politične teme, tega pa ne počnejo niti njegova delovna telesa. A Hribar se težko zadrži in oglašanje komisije za človekove pravice označuje kot izražanje osebnega mnenja.

Hribar z nekaterimi somišljeniki SAZU porinil na raven nevladnih organizacij
Na prvo izjavo komisije se je že pred dobrim letom odzval dr. Milček Komelj, podpredsednik SAZU za humanistične, družboslovne in umetnostne vede in poudaril, da se izjava komisije politikantsko pridružuje napadom na Vlado RS, kakršnim  nenehno priča v osrednjih medijih, na čelu z RTV Slovenija. “Vsekakor je Slovenska akademija znanosti in umetnosti po mojem mnenju z objavo te izjave Komisije za človekove pravice na svoji spletni strani nečastno zdrsnila na raven agitatorskih nevladnih organizacij,” je poudaril.

Milan Kučan ( foto STA)

Slovesnosti na ustavnem sodišču naj bi se udeležil tudi Milan Kučan. (Foto: STA)

Arbitrarno sprejemanje ukrepov, avtokratska in prepogosta represivna ravnanja, s katerimi se v zadnjih mesecih srečujemo v Sloveniji ter smo jim priča ob napadih na medije, ne prispevajo k zajezitvi pandemije, nasprotno, javnost odvračajo od podpore sicer potrebnim in nujnim ukrepom,” so najprej sporočili člani komisije. V letošnjem pismu poslancem pa so ugotavljali, da se po njihovi izjavi novembra 2020 avtokratski način vladanja ni zmanjšal, temveč celo povečal. Opozorili so, da se je izvršilna oblast povzpela nad zakonodajno, saj namesto z zakoni vladajo predvsem z odloki. Po njihovem mnenju pa so se povzpeli tudi nad pravosodno oblast, saj sodb sodišč ne upoštevajo. Poudarili so, da vlada svoje nedemokratično, avtokratsko delovanje oznanja kot obliko “nove”, iliberalne demokratičnosti, medtem ko pravo demokratično ravnanje obsoja kot nedemokratično. “Ta pa vodi bodisi v anarhijo in kaos bodisi v totalitarizem,” so ostro ocenili.

Hribarjevi očitki so neutemeljeni, predvsem pa politično motivirani
Urejanje zadev z odloki je v Sloveniji urejeno z zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB) tudi na podlagi ustavnega načela delitve oblasti ter legalitetnega načela, kar med drugim pomeni, da je parlament tisti, ki ureja zadeve v državi, vlada pa z odloki implementira zakonske določbe. Na to, da ustavno sodišče v času epidemije odloča povsem nerazumno, je večkrat opozoril tudi ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, ki je v svojem zadnjem ločenem mnenju izpostavil, da zakonskih podlag za pogoj PC pri zaposlenih v državni upravi kar mrgoli.

Pred časom pa je poudaril tudi to, da je ustavno sodišče postalo nekakšno covid sodišče – vsa ta vprašanja glede epidemije in odlokov bi namreč lahko reševala tudi nižja sodišča. Tudi pri presojanju glede prepovedi shodov je izpostavil, da bi bilo pri tehtanju treba upoštevati splošno ustavno načelo, da je z Ustavo RS vselej zavarovano seveda le tisto združevanje, ki ne krši pravil, in ne tudi tisto, ki bi npr. uničevalo javno lastnino, ogrožalo varnost ali pa kršilo pravila o socialni distanci, zaščiti in drugih preventivnih ukrepih sredi vrhunca pandemije. Potem je tu še načelo sorazmernosti in tehtanje ustavnih vrednot – tudi to je namreč naše ustavno sodišče pri svojem odločanju pogosto zanemarilo. Videti je torej, da se Hribar na ustavo ne spozna najbolje, pa čeprav je v času ustvarjanja slovenske ustave vsaj sedel zraven.

Ni se izšlo po njunih pričakovanjih, ustavno sodišče odloča politično pristransko in nestrokovno
Leta 2016 je na dan ustavnosti nekdanji predsednik US dr. Ernest Petrič apeliral na vse tiste, ki bodo izbirali nove ustavne sodnike, naj izberejo tiste, za katere mislijo, da so dobri, da bodo mislili samostojno in naj ne iščejo takšnih, ki bi jim na nek način ustrezali oziroma ugajali. “Za državo je pomembno, da so ustavni sodniki samostojno misleči ljudje,” je poudaril in dodal, da je ustavno sodišče mišljeno kot neka zadnja kontrola. Dodal je še, da se pri izbiranju ustavnih sodnikov ne sme misliti na način “podprli ga bomo, ker je naš”.

A ko je pred nedavnim gostoval v oddaji na RTVS,  je Petrič precej razočarano poudaril, da je na ustavnem sodišču zelo narobe dvoje. Narobe je, če se odloča precedenčno, torej da ustavni sodnik že vnaprej ve, kako bo odločil zaradi nekih svojih ideoloških ali političnih preferenc, potem pa v literaturi išče argumente za to. Druga napaka pa je, da se o neki stvari odloča brez globljih pomislekov. Ustavni sodnik mora biti namreč tudi mislec, modrec, ki razume kolizijo dveh človekovih pravic v kontekstu celotnega dogajanja. “V situaciji, kakršna je zdaj, je zagotovo človekova pravica do zdravja in varstva zelo ogrožena – in zato vredna tudi vse zaščite – kar ima pri tem tehtanju verjetno upravičeno tudi neko prednost,” je še poudaril Petrič, ki se z odločitvami US očitno ne strinja.

Poleg Petriča pa je pred petimi leti na dan ustavnosti komentiral tudi nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec, ki je dejal, da je izbira sodnikov v rokah predsednika in da upa na njegovo modrost, pamet, razum – torej, da bo izbral tako, da bo US obdržalo ugled, zaupanje in kredibilnost. “Da bi izbirali politično afilirane, to je pa katastrofa, to pa potem pomeni konec ustavnega sodišča,” je bil kritičen in poudaril, da US ni politični organ, ampak strokovni.  No, danes vse kaže, da se žal ni izšlo niti po njegovih pričakovanjih niti po Petričevih.

Sara Bertoncelj