Slovenija nujno potrebuje zasuk zunanje politike iz vzhoda nazaj k evroatlantskim integracijam!

Milan Zver.

“Slovenija mora spet postati proaktivna v delovanju in soustvarjanju politik evropskih institucij in Natu ter okrepiti sodelovanje z ZDA,” poudarja predsednik Odbora za zunanje zadeve pri Strokovnem svetu SDS dr. Milan Zver.

Evropski poslanec in predsednik strokovnega odbora za zunanjo politiko pri stranki SDS Milan Zver je pri predstavitvi programa Strokovnega sveta SDS za področje zunanjih zadev uvodoma predstavil oceno slovenske zunanje politike. Zatrdil je, da sta ugled in teža slovenske zunanje politike v zadnjih letih v mednarodnem prostoru padla tudi zaradi nekaterih napak, ki so jih počeli odgovorni za to področje na čelu z zunanjim ministrom.

Arbitražni sporazum je bil največja strateška napaka
“Zagotovo je bila največja in strateška napaka arbitražni sporazum ter neuspešen način reševanja mejnega spora z Republiko Hrvaško,”
je izpostavil Zver. Arbitražni sporazum, ki je bil pri nas sicer s pičlo večino potrjen na referendumu, vidi kot začetek slabših odnosov s sosednjo državo. “Še danes sem prepričan, da bi Slovenija lahko iztržila veliko več na drugačen način, brez arbitražnega sporazuma,” je dejal Zver, ki hkrati dodaja, da je sodbo arbitražnega sodišča treba spoštovati, vendar brez dialoga s Hrvaško to ne bo mogoče. Ob tem pa v izjavah slovenske zunanje politike v zadnjih tednih prepoznava nepripravljenost na pogovore z Republiko Hrvaško, s čimer se dodatno otežuje implementacijo razsodbe.

Vlada je zunanjo politiko obrnila proti vzhodnim diktaturam
Kot drugo večjo napako slovenske zunanje politike je Zver označil strateško preusmeritev iz evroatlantskih integracij na vzhod. Po njegovem mnenju bi morala Slovenija utrjevati svoj položaj in ugled v Evropski uniji in Natu, vendar smo po letu 2008 zaznali zasuk na vzhod in jugovzhod. “Tudi zadnji veliki obiski slovenskih državnikov so se dogajali v države, ki so več ali manj protizahodno usmerjene – Rusijo, Iran in Turčijo,” je pojasnil Zver in dodal, da se je istočasno zelo ohladil odnos z ZDA.

Dogaja se pasivizacija v odnosu do Nata in Evropske unije. “Leta 2008, v času predsedovanja Slovenije EU, je bil ugled Slovenije izjemno visok, tudi ocene predsedovanja so bile izjemno visoke, od takrat naprej pa vloga in pomen Slovenije v mednarodnih odnosih padata,” je izpostavil in z grafom prikazal moč in pomen slovenske zunanje politike, ki sta relativno nizka. Gre za statistične podatke, ki so jih pripravili v Bruslju, in iz njih izhaja, da ima tudi slovenska komisarka znotraj Evropske komisije majhen vpliv.

C. Š.