fbpx

Slovenija se oddaljuje od jedrnih držav, ki podpirajo prepoved izdaje vizumov za ruske turiste

Zunanja ministrica Tanja Fajon. (Foto: STA)

Politike je potrebno soditi po njihovih dejanjih, ne po njihovih besedah. V kolikor smo ob nastopu vlade Roberta Goloba lahko še špekulirali, kakšna bo naša zunanjepolitična usmeritev, je sedaj jasno, da je ta svetlobna leta oddaljena od pro ukrajinske drže, ki jo je zastavil Janez Janša. To potrjuje tudi stališče naše zunanje ministrice – ta namreč nasprotuje predlogu vseevropske prepovedi izdaje vizumov za ruske državljane. S tem stališčem je Slovenijo umestila med države, ki rusko agresijo obsojajo le v retoriki, hkrati pa oddaljila od nekaterih držav jedrne Evrope, h katerim se tako pogosto zaklinja. 

Ravno nasprotno stališče pa je zavzel nekdanji predsednik vlade Janez Janša, ki je na socialnih omrežjih zapisal: “Slovenija mora slediti. Na žalost je Tanja Fajon javno zavrnila to možnost.” Izjava se je nanašala na objavo spletnega profila Ukraineworld, ki je naznanil, da bo tudi Nizozemska podprla omenjeno prepoved izdaje vizumov.

Slovenija mora čim prej zavzeti jasno stališče
Ukrep so uvodoma predlagale baltske države. Po tem, ko je Evropska unija sankcionirala ruski finančni sektor, mednarodni letalski tranzit, pa tudi premoženje in poslovanje ruskih oligarhov, predvsem tistih iz Putinovega kroga, se je porodila ideja, da bi bilo smotrno sankcionirati tudi potovanja državljanov. Za to obstajata dva bistvena argumenta. Prvi, da je nemoralno pustiti ruskemu prebivalstvu, ki po vseh dosegljivih podatkih podpira vojaško agresijo na Ukrajino, da dopustuje na evropskih turističnih destinacijah in drugi, da bo prepoved vstopa hkrati prisilila te iste ljudi, da razmislijo o svoji lastni podpori kremeljskemu režimu.

Po tem, ko so podporo napovedale baltske države, tudi ministričina strankarska kolegica z evropskega parketa Sanna Marin, finska predsednica vlade, visoki funkcionar Evropske unije za zunanjo politiko Joseph Borrell in sedaj tudi Nizozemska, stereotipna jedrna država EU, se upravičeno zastavlja vprašanje, kam bo Slovenijo umestila Tanja Fajon. Bo potegnila z jedrno Nizozemsko, baltskimi državami in vzhodno Evropo, ali pa bo zavzela bolj pro rusko stališče, ki ga je v teh dneh slišati v Franciji in Nemčiji, kjer je prevladal argument, da ne bi bilo prav, če bi mlajšim generacijam Rusov prepovedali videti in užiti demokratični svet.

Iz tega razloga smo na ministrstvo za zunanje zadeve poslali naslednja vprašanja:
1. V medijih je moč prebrati, da Slovenija ne podpira prepovedi izdaje vizuma za državljane Ruske federacije. Ali se vam ne zdi moralno sporno, da v Evropi dopustujejo ruski državljani, ki pretežno podpirajo vojaško agresijo na Ukrajino, s tem pa strateško ogrožajo države članice EU?
2. Pred volitvami ste zatrjevali, da bi se morala Slovenija približevati državam t.i. jedrne Evrope. Ena izmed teh držav je na primer Nizozemska, ki je napovedala podporo prepovedi izdaje vizumov. Zakaj Slovenija ne sledi njenemu zgledu? 

Kakšna je resnična narava levičarskega osciliranja med jedrno Evropo in Rusijo
Ne glede na vse besede podpore, ki jih je vlada Roberta Goloba namenila Ukrajincem in ne glede na naravnost komično poziranje Tanje Fajon v Kijevu, je jasno, kakšno je dejansko razmerje slovenske levice do Rusije in do tako imenovanih jedrnih držav Evrope. Ko nam stranke levice predočijo jedrno Evropo kot zgled, ki bi mu Slovenija morala slediti, gre predvsem za neke osebne simpatije ter afiniteto do liberalnega življenjskega sloga. Temu zgledu več kot očitno niso pripravljeni slediti tudi na strateški in gospodarski ravni. Ko se gre za umestitev Slovenije v mednarodni politiki, levica konsistentno zavzame najbolj pro rusko stališče, ki je še mogoče znotraj okvirov Nata in Evropske unije. Pri gospodarskih vprašanjih je usmeritev levice prav tako jasna. Ekonomski liberalizem, zaradi katerega so jedrne države obogatele, dosledno zavračajo. Zaradi tega je, po dolgih letih njihove vladavine, domača tovarišijska ekonomija, po načinu upravljanja, veliko bolj podobna Rusiji kot jedrnim državam.

Andrej Žitnik