fbpx

Slovenska levica v EP ne želi prepoznati gladomora kot genocida nad Ukrajinci

Milan Brglez namensko ni glasoval za resolucijo, Klemen Grošelj in Matjaž Nemec pa sta preprosto pobegnila. (Foto: STA)

Evropski parlament je z današnjim glasovanjem na plenarnem zasedanju priznal gladomor, s strani Sovjetske zveze umetno ustvarjeno lakoto med letoma 1932 in 1933, kot genocid ukrajinskega ljudstva. “[Evropski parlament] priznava holodomor, umetno lakoto v letih 1932–1933 v Ukrajini, ki jo je povzročila premišljena politika sovjetskega režima, kot genocid nad ukrajinskim ljudstvom, saj je bil storjen z namenom uničenja skupine ljudi z namernim povzročanjem življenjskih pogojev, ki so preračunani na njegovo fizično uničenje,” se glasi besedilo resolucije. Glasovanju so se ponovno izognili slovenski poslanci iz politične levice. Milan Brglez (SD) ni glasoval, Matjaž Nemec (SD) in Klemen Grošelj (SD) pa sta pobegnila pod pretvezo, da se morata vrniti v Slovenijo. 

Gre za že drugi primer, ko so se evropski poslanci slovenskih levih strank izognili glasovanju. Prvi takšen primer je bil v primeru glasovanja o resoluciji o prepoznanju Rusije kot teroristične države. Tudi tedaj so se Milan Brglez, Matjaž Nemec, Klemen Grošelj in Irena Joveva izognili glasovanju. Obsežno obrazložitev glasu je po koncu glasovanja podal profesor mednarodnih odnosov Brglez. Več o njegovih razlogih in o tem, zakaj se mu rusko napadanje ukrajinske civilne infrastrukture ne zdi dovolj alarmantno, da bi ga obsodil tudi z glasom za resolucijo, lahko preberete tukaj: Rusofil Brglez v “naravnopravni” razlagi, zakaj je glasoval proti resoluciji EP: Gre za obračunavanje z Rusijo.

Za resolucijo so glasovali, glede na to, da so bile predlagateljice vse večje parlamentarne skupine, skoraj vsi evropski poslanci. Proti resoluciji je glasovalo zgolj 12 poslancev, 17 poslancev se je glasu vzdržalo, Brglez, Nemec in Grošelj pa se glasovanja očitno sploh niso udeležili. Svetla izjema tokratnega glasovanje je bila Irena Joveva, ki je začuda glasovala za resolucijo. Za resolucijo so glasovali Milan Zver (SDS), Romana Tomc (SDS), Ljudmila Novak (NSi) in Franc Bogovič (SLS).

Evropski parlament: tudi Rusija bi morala prepoznati genocid
Evropski parlament pa je v skladu z osnovnimi zgodovinskimi dejstvi pozval Rusijo, “da kot primarna naslednica Sovjetske zveze uradno prizna holodomor in se opraviči za te zločine”. Poleg tega je Evropski parlament pozval “vse države in mednarodne organizacije, ki še niso priznale holodomorja kot genocid, naj to storijo”.

Evropski parlament je še izjavil, da “ostro obsoja ta genocidna dejanja totalitarnega sovjetskega režima, ki so povzročila smrt milijonov Ukrajincev in močno škodila temeljem ukrajinske družbe”. “[Evropski parlament] poziva vse države, zlasti Rusko federacijo in druge države, ki so nastale po razpadu Sovjetske zveze, naj odprejo svoje arhive o umetni lakoti v letih 1932–1933 v Ukrajini,” so poslanci zapisali v resoluciji.

Celoten tekst resolucije je dosegljiv na tej povezavi

Evropski poslanec Milan Brglez ne skriva skrajno levih stališč. (Foto: STA)

Ali slovenska levica ne prepoznava holodomora?
Poslanci slovenske levice se bodo tokrat težko izognili resnemu preizpraševanju vesti. Če se je pri glasovanju o pospešitvi pridobivanja statusa kandidatke Ukrajini nekdanja evropska poslanka Tanja Fajon še lahko izgovarjala, da je glasovala proti zaradi potencialnega zaostrovanja razmer, in Brglez, pri glasovanju o resoluciji, ki je Rusijo označila za teroristično državo, izgovarjal na domnevne partikularne interese in geopolitične razloge, se ta prostor sedaj nezadržno zmanjšuje. Holodomor je namreč univerzalno prepoznano zgodovinsko dejstvo, žrtve, ki jih štejemo v milijonih, pa imajo imena in priimke. S tem, ko omenjeni poslanci niso glasovali za omenjeno resolucijo, so se postavili na politični, predvsem pa moralni rob evropske družbe. Gre za pozicijo, ki jo bodo v prihodnje vse težje vzdrževali, za politike njihovega kova pa bo v evropskih vrstah vse manj prostora. Že sedaj ga skoraj ni več.

Grošelj in Nemec sta se naknadno izgovorila, da sta morala na pot v Slovenijo, zato sta bila odsotna (kako priročno), Brglez pa je vendarle priznal, da se je vzdržal. Zakaj? Ponovil je svojo retorično igrico iz časa, ko je glasoval proti resoluciji, ki Rusijo razglaša za teroristično državo. Tudi tokrat je povedal, da razglasitev ne bo pripomogla k koncu vojne v Ukrajini in da se “EP s takšno resolucijo samoizloča kot akter, ki bi lahko pomagal iskati rešitev za čimprejšnje končanje ruske agresije  na Ukrajino in za prekinitev izjemnega trpljenja ljudi v Ukrajini.” Videti je torej, da Brglez vidi pot do miru v Kissingerski diplomaciji –  da fašističnemu režimu diplomatsko ne smemo povedati, da je fašističen in da je njegov prednik v preteklosti izvajal genocid nad istim narodom, ki ga napada tudi danes.

Gal Kovač