Slovenska vlada s poslovanjem s sumljivim ruskim oligarhom izrazito kršila mednarodne sankcije!

Slovenska gospodarsko-politična delegacija v Moskvi.

Slovenija je 10. septembra 2019, ko je Petrol, največja slovenska energetska družba v državni lasti, ki ga je takrat vodila uprava Tomaža Berločnika, v Moskvi podpisala pogodbo s podjetjem v lasti Prenova Group, katere lastnik je ruski oligarh Viktor Vekselberg, kršila mednarodno blokado. Tako podjetje kot Vekselberg pa sta na listi sankcij OFAC ZDA. Na sporni posel je ekonomist Rado Pezdir opozoril v zapisu za Reporter samo nekaj dni po podpisu, a se dejansko do danes ni zgodilo nič. Slovenija še vedno krši sankcije ZDA OFAC, kako se odzivajo pristojni, pa v nadaljevanju. Predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Matej Tonin je v četrtek sklical zasedanje, na katerem so poslanci obravnavali vpliv primerov Farrokh in Petrol na nacionalno varnost.

Zato smo pričeli pri Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), katere direktor je Rajko Kozmelj, predsedniku republike Borutu Pahorju in družbi Petrol, ki je medtem ne vodi več Berločnik, ampak Nada Drobne Popović, iskati odgovore, kako je lahko do kršitve mednarodne blokade in s tem pravil sploh prišlo, kdo je zatajil, in ali bo kdo od pristojnih ukrepal. Pojasnila, ki smo jih prejeli konec tedna, objavljamo v celoti, za jasnejšo sliko skupaj z vprašanji, ki so jih naslovniki prejeli.

Predsednik republike Borut Pahor

 

Spraševali smo: Spoštovani gospod predsednik Pahor,

v zadnjem letu sta se razkrila dva večja primera kršitev mednarodnih blokad. Najprej gre za primer družine Azarev, nekdanjega predsednika ukrajinske vlade, ki je, po Eumaidanu 2014, pobegnil v Rusko fedracijo sredstva pa naložil po evropskih bankah, pri čemer je edino slovenska banka zagotavljala, po računih, zagotavljala varne kanale za transakcije, potem pa gre še za primer kršitev OFAC sankcij do katerih je prišlo v okviru vladnega obiska v Ruski federaciji septembra 2019, ko je Petrol podpisal pogodbo s podjetjem T plus grupa, ki se skupaj z lastnikom Viktorjem Vekselbergom nahaja na OFAC listi. Če v ta kontekst dodamo še vedno naraziskano zgodbo o primeru Farrokh v NLB vas sprašujemo sledeče:
– Kakšna je pozicija predsednika države do kršitev različnih sankcij EU, OFAC in UN?
– Ali ste od Sove dobili informacije o tem kaj pomeni nekaznovana kršitev sankcij, ki v primeru Petrola še vedno poteka? Ali ste tako informacijo zahtevali?
– Trenutno je največja slovenska energetska družba v statusu kršiteljice OFAC liste, kaj lahko v zvezi s tem sporočite slovenski javnosti? Bi se kršitev morala odpraviti ali naj se nadaljuje?
– Boste v zvezi s tem sklicali Svet za nacionalno varnost?
– Boste organizirali posvet z ustreznimi deležniki iz bančne, obveščevalne in vladne sfere in preverili ali prihaja do naključnih kršitev sankcij ali gre za kolabiranje nacionalno varnostnega sistema?
– Ali ste od obveščevalne službe in policije zahtevali pojasnila v zvezi s primerom Farrokh, do katerega je prišlo v času vaše vlade?

 

 

Slovenska obveščevalno-varnostna služba Sova, ki jo vodi Rajko Kozmelj

 

Spraševali smo: Spoštovani,

danes do 12. ure prosimo za naslednja pojasnila:
– Ali ste v primeru podpisa pogodbe med T Plus Grupa in Petrolom izdelali obveščevalno informacijo za slovensko vlado?
– Ali predstavlja informacija, da je podjetje, ki je sklenilo pogodbo s podjetjem v solasti države, na OFAC listi varnostno tveganje?
– Ali je ta informacija varnostno relevantna, če je bila pogodba s spornim podjetjem z OFAC liste podpisana v sklopu vladnega obiska v Ruski federaciji?
– Ali ste za Vlado RS izdelali oceno varnostnega tveganja, do katerega je prišlo zaradi podpisa pogodbe s podjetjem iz OFAC liste?
– Ali drži, da so bile tuje obveščevalne službe seznanjene s sporno pogodbo? Kakšen vpiv ima vse to lahko na delovanje Petrola in kakšen na verodostojnost Vlade RS?
– Ali smatrate, da OFAC lista ni zavezujoča za RS? Ali smatrate, da kršitev te liste ne predstavlja varnostnega tveganja za državo?

 

 

Petrol, predsednica uprave je danes Nada Drobne Popović

 

 

Kriminal s podporo politike
Poznavalci opozarjajo, da je primer na las podoben pranju iranske teroristične milijarde v takrat največji državni banki NLB, ki se je dogajala v času vlade takrat še predsednika stranke SD Boruta Pahorja in jo je razkrila preiskovalna komisija za ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu pod vodstvom poslanca SDS Anžeta Logarja, afera pa je po glavnem protagonistu, Irancu Iraju Farrokhzadehom, dobila ime Farrokh.

Slovenski organi pregona, ki niso ničesar naredili v času, ko so se sporni posli izvajali, da bi jih zaustavili ali preprečili, pa so v kasnejši preiskavi izpustili priložnost, da bi z Farrokzadehom opravili informativni razgovor, Nacionalni preiskovalni urad pod vodstvom Darka Muženiča pa je Specializiranim državnim tožilcem predlagal, naj pregon zoper domnevne storilce zlorabe položaja opusti. Zato je Pezdir zoper kriminaliste NPU Specializiranemu državnemu tožilstvu naznanil sum storitve kaznivega dejanja zoper kriminaliste.

Muženič, ki je bil v času iranskega pranja denarja v NLB zaposlen v Uradu za preprečevanje pranja denarja in je kasneje postal celo njegov direktor, leta 2017 pa je s Pahorjem potoval v Moskvo in podpisoval sporazum, kar je je zabeleženo na posnetku, pa je po Pezdirjevi ovadbi povsem izginil iz javnosti in pretekli teden ni prišel niti pred poslance, čeprav je bil vabljen. O Pezdirjevi ovadbi smo sicer poročali zgolj redki mediji. Pretekli ponedeljek pa izvedeli, da NPU pod Muženičem zoper nekatere med njimi vodi predkazenski postopek.

Andrej Žitnik