fbpx

Slovenske levičarske vlade že petič organizirale skupne seje vlad s Srbijo

Spomin na zlate "jugoslovanske" čase. Skupno slikanje srbske in slovenske vlade Marjana Šarca. (Foto: STA)

Skupno slikanje srbske in slovenske vlade Marjana Šarca. (Foto: STA)

V bivšem režimu so bile pogoste seje med zveznimi vladami posameznih republik. Slovenska levica pa veselo obuja stare jugoslovanske seje med posameznimi državami. Seja med slovensko in srbsko vlado je že peta po vrsti. Aktualno sodelovanje s sosednjimi državami, s katerimi ima Slovenija številna odprta vprašanja, pa aktualne vlade Marjana Šarca ne zanima.  Zato nas ne sme niti čuditi, da v zadnjih letih sporni kapital srbskega izvora pridno kupuje slovenska paradna podjetja, kot so Gorenjska banka in turistični objekti na slovenski obali. Slovenija je iz gospodarskega vladarja Balkana v zadnjih letih postala gospodarski suženj sumljivega srbskega kapitala. Prvo srečanje srečanje obeh vlad je bilo oktobra 2013 v Srbiji (vlada Alenke Bratušek), drugo februarja 2015 (vlada Mira Cerarja) v Sloveniji, tretje oktobra 2016 v Srbiji (vlada Mira Cerarja) ter četrto januarja 2018 (vlada Mira Cerarja).

Akterji aktualne slovenske zunanje politike se vedno čudijo in “kalimerovsko” jočejo, zakaj nas evropske in mednarodne institucije v pomembnih sporih s posameznimi državami vedno izigrajo. Odgovor se skriva v tem, da se vlade Alenke Bratušek, Mira Cerarja in Marjana Šarca raje ukvarjajo s Srbijo. To je dokazalo že peto skupno srečanje obeh vlad. “Po že 5. skupni seji slovenske in srbske vlade me iskreno zanima: (1) zakaj takšnih sej ni z avstrijsko, italijansko ali hrvaško vlado; (2) kdo je dal naši vladi mandat za takšne seje; (3) katera članica EU ima še takšno prakso “skupnih sej” z nečlanico?” se je spraševal urednik Dejan Steinbuch.

Izgovor vlade Marjana Šarca je bila slovenska podpora približevanju Srbije k članstvu v Evropski Uniji. Slovenska vladna delegacija pa ni pozabila omeniti, da v Srbiji slovenska podjetja zaposlujejo 25 tisoč ljudi. Na srbskem trgu deluje 1500 slovenskih podjetij, trgovska izmenjava pa je v letošnjem letu do sedaj znašala 870 milijonov evrov. Slovenska zunanja politika pa se čudi, ko nas zavračajo v pomembnih vprašanjih na evropskih in mednarodnih institucijah.

Domet zadnjih slovenskih levih vlad je gospodarsko sodelovanje z Rusijo in Srbijo
Namesto, da bi vlada Marjana Šarca raje povečala gospodarsko sodelovanje s posameznimi članicami EU, se Miro Cerar ter uradništvo na zunanjem in gospodarskem ministrstvu raje ukvarja s trgi Rusije in Srbije. Aktualne seje vlade med obema državama pa spominjajo na srečanje originalne Srbije in “srbsko slovenske enklave” iz Slovenije. “Zakaj smo se Slovenci leta 1991 osamosvojili? Menda ne za to, da bomo leta 2019 srbovali in uprizarjali skupne seje vlad Vzhodne in Severne Srbije,” je bil do novega zunanjega političnega zdrsa vlade Marjana Šarca kritičen Bernard Brščič.

Sloveniji vladajo Kostić, Mišković in ostali veliki “tranzicijski” srbski tajkuni
V preteklosti se je veliko pisalo o spornem srbskem kapitalu. Le-ta korak za korakom prevzema slovenske paradne gospodarske konje. Srbski tranzicijski bogataš Miodrag Kostič je kupil Gorenjsko banko. Svoje investicije je razširil še na portoroško letališče in znani turistični objekt Grand Hotel Palace v Portorožu. Svoj velikanski hotelski spomenik si je postavil še drugi sporni srbski tranzicijski bogataš Miroslav Miškovič s hotelom Intercontinental v središču Ljubljane. Slovenija je bila v preteklosti glavna igralka na Balkanu, sedaj pa predvsem zaradi slabe gospodarske politike zadnjih slovenskih vlad postaja suženj sumljivega srbskega kapitala.

Luka Perš