fbpx

Slovenski družbeni problem ni vezan na aktualno vlado, pač pa na levo pristranskost novinarjev in popadljivost opozicije

Erika Žnidaršič (Foto: STA)

“V tem trenutku slovenski družbeni problem ni vezan na aktualno vlado, pač pa na svojeglavost (levo pristranskost) novinarjev, ki delujejo v slovenskih mainstream medijev. Popadljivost aktualne opozicije, ki je v preteklih dveh letih spotikala Janševo vlado (in medicinsko stroko), je seveda svojevrsten fenomen,” ocenjuje psihoanalitik Roman Vodeb.

Slovenci so večinoma enotni pri obsodbi ruske agresije v Ukrajini. Predvsem na levi strani pa je pri nekaterih, tistih, ki so zadnja leta romali v Moskvo in soustvarjali prorusko zunanjo politiko, opaziti zadržanost pri obsodbi agresije in vojnih zločinov. Milan Kučan se je celo odločil za ‘vsegliharsko’ potezo o deljeni krivdi obeh strani, kar je zavajajoče.

Zanimivo je, da gre v večini primerov za posameznike, ki so še pred kratkim vztrajali, da imamo v Sloveniji fašizem, totalitarnega obnašanja na Vzhodu pa očitno ne opazijo. “Kako neizmerna mora biti kognitivna disonanca v nekaterih glavah, ki vpijejo o totalitarizmu in represiji v Sloveniji, obenem pa ne najdejo besed za obsodbo vojaške invazije na suvereno državo, bombardiranja naselij in zlorabo humanitarnih koridorjev za spreminjanje civilistov v talce,” je dejal priznan psiholog Kristijan Musek Lešnik. Izraz kognitivna disonanca se uporablja za opis občutkov neugodja, ki izhajajo iz dveh nasprotujočih si prepričanj.

Kaj v sebi nosi nekdo, ki ostale zmerja s fašisti?
Po mnenju psihoanalitika Romana Vodeba izraz kognitivna disonanca ne vzdrži povsem, oziroma je to odvisno od njene definicije. “Zame je kognitivna disonanca zdrs v logičnem sklepanju, kar je značilnost teoretikov zarote,” nam je obrazložil. Po njegovem mnenju, če nekdo nekoga zmerja s fašistom, to pomeni, da ima v latentnem jedru ogromno zamero, ki je prepletena z agresivnostjo in sadizmom. “Tisti – navadno so to levičarji – ki uporabljajo izraz fašizem – zato, da zmerjajo – so v resnici prežeti s političnim revanšizmom, agresivnostjo in sadizmom, naperjenim proti svojim političnim sovražnikom.”

Psihoterapevt Roman Vodeb (Foto: osebni arhiv).

Medijska svoboda je okrnjena v Rusiji, ne pa v Sloveniji
Mnogi opozarjajo, da ljudje na katere se nanaša Musek Lešnik, tudi ne vidijo totalitarizma in zatiranja ljudi, medijev in strank v Rusiji. V Sloveniji pa je novinarjem dovoljeno objavljati prav vse, pa četudi informacije niso resnične. Kljub temu, da nekateri vztrajno ponavljajo, da je v Sloveniji ogrožena novinarska svoboda, pa tako kratenje le-te v Rusiji ne prepoznajo. “Če novinarji uporabljajo pojem fašizma – kar je v teh časih popolnoma spodletelo – zgolj izkazujejo svojo (levo) politično pripadnost. Sklicevanje na novinarsko svobodo je v tem kontekstu celo perverzno,” meni V0deb.

Voditeljica Erika Žnidaršič je denimo danes pred RTV spregovorila o pripravi zadnje oddaje in je poudarjala, da so bili napadov deležni že pred oddajo. “To, kar se dogaja, je popolnoma nesprejemljivo in ne sodi v demokratično državo. Napadov smo deležni, ker smo kritični,” je rekla. Po vsej verjetnosti se je ta nanašala na tvit predsednika vlade Janeza Janše, ki je komentiral, da je Tarča oddajo uporabila za napad na vse ukrepe za pomoč Ukrajini. Janša je v tem primeru kritično izrazil svoje mnenje, a Žnidaršičeva želi stanje prikazati takšno, kot je v Rusiji. “Je brutalno, poteka na osebni ravni, vključene so tudi naše družine,” je dejala.

Rusija je blokirala tudi socialna omrežja
Rusija je na svojem ozemlju blokirala tudi delovanje socialnega omrežja Facebook, potem ko je ta blokiral strani več ruskih medijev. Po pisanju Dnevnika je Roskomnadzor je odredil še “omejitev dostopa” do družbenega omrežja Twitter. Kot so pojasnili pri regulatorju, ta ukrep temelji na zakonu, ki ureja omejitve dostopa do spletnih mest, če ta vsebujejo pozive k množičnim neredom, ekstremističnim dejavnostim ter udeležbi na nedovoljenih množičnih dogodkih. Novinar AFP je potrdil, da se tok novic na Twitterju v Rusiji ne osvežuje več. Se morda ruska oblast boji, da bi se lahko Rusi množično zoperstavili predsedniku Putinu?

Foto: epa

Po mnenju Vodeba je racionalizacija eden od najpomembnejših obrambnih mehanizmov, ki človeku v osnovi pomaga videti neko svojo verzijo resnice kot absolutno resnično in edino zveličavno. Mnogi Rusi – ne pa vsi – svojo “intervencijo” oziroma vojaško operacijo dejansko vidijo kot takšno, kot jo pač vidijo. “Njihovi racionalizirani argumenti – in videnje neizbežne “intervencije” – niso povsem iz trte izviti, saj imajo Ukrajinci – gre za ukrajinske radikale (očitno gre za nekakšne neonaciste) – tudi določene grehe, vezane na teror nad Rusi, ki živijo v Ukrajini,” je pojasnil.

V Sloveniji nimamo diktature, Putin pa je absolutist
Ruski politični oziroma družbeni sistem po tihem očitno diktira ravno Putin s svojo monarhično držo vladarja absolutista. “Putinov narcizem, njegova egomanija in sam politični sistem nimajo avtocenzure oz. samokritičnosti, ker prave oz. močne opozicije Rusija dejansko nima,” ocenjuje Vodeb. Po drugi strani poudarja, da Slovenija nima diktature, pa bi jo v preteklih dveh letih – po njegovem videnju – lahko imela, glede na naravo covid krize. “V tem trenutku slovenski družbeni problem ni vezan na aktualno vlado, pač pa na svojeglavost (levo pristranskost) novinarjev, ki delujejo v slovenskih mainstream medijev. Popadljivost aktualne opozicije, ki je v preteklih dveh letih spotikala Janševo vlado (in medicinsko stroko), je seveda svojevrsten fenomen,” je sklenil.

Sara Rančigaj