Slovenski informacijski prostor izpostavljen kibernetskim grožnjam, nacionalnega načrta še vedno ni

Foto: STA

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je na predsednika odbora za obrambo naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali stanje na področju kibernetske zaščite Republike Slovenije. V Republiki Sloveniji trenutno še nimamo vzpostavljenega celovitega in učinkovitega sistema informacijske varnosti in kibernetske obrambe, čeprav v zahodnem svetu to postaja nacionalno varnostna prioriteta najvišje stopnje. V preteklosti je bilo sicer že pripravljenih nekaj predlogov sistemske ureditve področja kibernetske varnosti, sprejeta je bila tudi strategija kibernetske varnosti Republike Slovenije, vendar do konkretne izvedbe načrtov iz strategije še ni prišlo.

V največji parlamentarni stranki SDS opozarjajo, da se uporaba informacijskih sistemov in omrežij v sodobnem svetu vseskozi povečuje, zato se povečuje tudi pomen, ki ga imajo ti sistemi za uspešen razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti ter življenje in blaginjo celotne družbe. Vedno hitrejši razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij po eni strani prinaša koristi za moderno družbo, po drugi strani pa vpliva na pojav vedno novih in tehnološko vse bolj dovršenih kibernetskih groženj. V zadnjih dveh desetletjih se opaža eksponenten razmah uporabe kibernetskih sredstev za doseganje ciljev na meddržavnem strateškem nivoju, ki je v preteklosti škodoval in še danes škoduje tako državljanom kot gospodarskim družbam in državnim (pod)sistemom. Varnost omrežij in informacij tako prispeva h krepitvi pomembnih vrednot in ciljev v družbi, kot so človekove pravice in temeljne svoboščine, demokracija, pravna država, ter gospodarska in politična stabilnost.

V poslanski skupini SDS izpostavljajo, da se v tujih in domačih medijih že skoraj vsakodnevno pojavljajo novice incidentov s področja kibernetske varnosti, ki kažejo na to, da danes pred tovrstnimi grožnjami in napadi ni nihče več varen.

Tudi slovenski kibernetski prostor je izpostavljen grožnjam
Kraje bančnih in drugih osebnih podatkov so ena izmed vidnejših manifestacij razmaha kibernetskih napadov na individualni ravni. Paralizacija Gruzije leta 2008, kolaps estonskega bančnega sistema leta 2008, onesposobljenje ukrajinske električne infrastrukture leta 2015 in 2017, vdiranje v volilne skrinjice posameznih zveznih držav ZDA leta 2016, WannaCry Virus leta 2017 in “man in the middle” napad na vitalen interes RS v arbitražnem postopku med RS in Republiko Hrvaško pa kažejo na dejstvo, da je postala uporaba kibernetskih sredstev s strani suverenih držav in njenih parastruktur sredstvo za doseganje strateških ciljev. Nepripravljenost posameznikov, gospodarskih družb in držav na prej omenjene incidente opozarja, da življenje v balončku brezskrbnosti ni več mogoče in da je le vprašanje časa, kdaj bodo napadi v informacijsko-kibernetskem prostoru imeli konkretnejše vplive tudi na našo družbo.

Tudi v našem kibernetskem prostoru se že dlje časa spopadamo z grožnjami in napadi različnih obsegov. Večji kibernetski incidenti so se pri nas lani pokazali z vplivom izsiljevalskega virusa WannaCry na večdnevno ustavitev proizvodnje Revoza ter krajo kriptokovancev podjetja NiceHash v vrednosti preko 60 milijonov evrov. Oba incidenta in mnogi drugi (o katerih se v javnosti ni poročalo) so povzročili večjo materialno škodo posameznikom in gospodarskim družbam ter načeli javno podobo Republike Slovenije kot varnega pristana v času globalnih kibernetskih groženj.  Razvoj groženj v zadnjih letih kaže na to, da bo Slovenija brez močne, obsežne in izkušene strukture, v kateri bi bile združene sile države, gospodarskih družb, inštitutov ter univerz, ostala zgolj nema opazovalka groženj in napadov na svoje državljane, gospodarske družbe in državne strukture.

V poslanski skupini SDS izpostavljajo, da v Republiki Sloveniji trenutno še nimamo vzpostavljenega celovitega in učinkovitega sistema informacijske varnosti in kibernetske obrambe, čeprav v zahodnem svetu to postaja nacionalno-varnostna prioriteta najvišje stopnje. V preteklosti je bilo sicer že pripravljenih nekaj predlogov sistemske ureditve področja kibernetske varnosti, sprejeta je bila tudi strategija kibernetske varnosti Republike Slovenije, vendar do konkretne izvedbe načrtov iz strategije še ni prišlo.

V poslanski skupini SDS odboru za obrambo predlagajo, da po končani razpravi sprejme naslednja sklepa:

1. Odbor za obrambo se je seznanil s stanjem na področju kibernetske zaščite Republike Slovenije.

2. Odbor za obrambo predlaga Vladi Republike Slovenije, da v roku treh mesecev pripravi poročilo o stanju na področju kibernetske zaščite Republike Slovenije in o ukrepih, ki jih namerava v namen njene krepitve sprejeti.

C. Š.

Komentarji so onemogočeni.